TOP 10 božičnih...

... ki mi grejo na k****.
Zadnji mesec dni nas neumorno na suho posiljujejo s takšnimi in drugačnimi božičnimi napevi. O individualnih okusih (glasbenih urednikov) bi se dalo ogromno povedati, a bi bila razprava bolj kot ne sama sebi namen. Zato naj živi individualizem in moje jamranje!
Kljub vsemu moram (spet) pohvaliti Rsi, saj sem (razen ZELO redkih izjem, ki pa so bile na žalost najbolj uho in živčne končiče parajoče) večinoma le na njihovi radijski frekvenci naletel na (sicer vse premalo "zračene") izvajalce kot so Bing Crosby, Frank Sinatra ...
Ostale radijske postaje pravzaprav več ne poslušam, a glede na lansko božično playlisto, se v letu dni ni zgodil ne vem kakšen tektonski premik predvajanja (božične) glasbe v bolj kvalitetno, pozitivno smer.
Zato s toliko večjim veseljem predstavljam najbolj subjektivno TOP 10 listo božičnih pesmi, ki se mi sprehajajo po raznih organih že od nekdaj. Pa začnimo od zadaj naprej:

10. mesto: Karkoli od nenaštetega spodaj, ki se zarola več kot 10 krat v enem in edinem mesecu

 9. mesto: Kdorkoli - Sveta noč

 8. mesto: Mariah Carey - All I want for Christmas

 7. mesto: Veter - Bela snežinka

 6. mesto: Pop Design - Na božično noč

 5. mesto: Wham - Last Christmas

 4. mesto: Wham - Last Christmas

 3. mesto: Wham - Last Christmas

 2. mesto: Wham - Last Christmas

 1. mesto: Wham - Last Christmas

Mono - stereo?

Ali nekdo, ki ima razcepljeno osebnost in govori sam s seboj, vodi monolog ali dvogovor?

V primeru slednjega, imajo tisti z multiplo razcepljenostjo v tem primeru najbrž že interno konferenco...

Desni ekspres 3tjič

Se še kdo spomni tega in tega? Verjamem da ne. Nič hudega.Veliko stokanja in repenčenja za mehki pesek v zaslepljene oči. Veliko bolj zanimivo branje na to temo sem zasledil danes na tem naslovu:
Mladina
Jasno, o psevdonimih oziroma fantomskih piscih bi se mi lahko takoj posvetilo. Jebat ga. Kratke noge, kratka pamet. So menda že stari Grki tako govorili.
No, še bolj zanimivo kot prozorna in patetična politična propaganda (ob tem se nujno spomnim na takšne neumnosti), je ozadje financiranja političnih brezplačnikov.V tem primeru SDS-ovih trobil.
Je že tako; enkrat pri skledi, vedno masten okrog ust.

Bayern pa...

... nič? Kje pa! Bayern pa sredi Torina 4:1!! Po dolgem času fuzbal, o katerem je vredno napisati besedo ali dve. In predvsem fuzbal, ki sem ga po res dolgem času uspel pogledati od prve do zadnje minute, ne da bi zraven pogledal ša malo pod kožo. Tekme reprezentance sem ne štejejo.
Skratka, kdor je imel včeraj zvečer kvadratne oči, ve, da je bila super tekma, kdor ni bil prikovan pred TV - www.youtube.com :P

Skratka, FC Bayern do Tokia, dalje pa mi!

Odpri usta!

Kje so bile take stvari, ko smo bili sami šmrkavci!? Ah, ti življenje nepravično...


Via: Playgrounder

Štalca

Lastno stanovanje je takšna hecna reč. Lastnina na splošno seveda tudi. Ampak lastna streha nad glavo - to je ena posebna življenjska kategorija, ki zaseda, v to sem prepričan, najmanj tretjo mesto na skali vseživljenjskih pomembnosti. Takoj za zdravjem in ljubeznijo - itak, kajne?
Nimam namena postavljati v soj žarometov tega podviga, ki na življenjski premici na nek način tudi je, ali pisati ode radosti in hvalospeve pregrešno dragim štirim stenam, ampak samo (sam sebe) opozoriti, spomniti, da vse prehitro pozabimo.
(Na) kaj? Niti ni pomembno, samo pozabimo. Včasih na sebe, prevečkrat na druge. Velikokrat na malenkosti, ki to niso, čeprav često o njih tako govorimo.
In malodane vedno, ko prestopim domači prag, se mi zdi, da se spomnim; da občutim tisti potrebni kanček hvaležnosti in spoštovanja do lastnega uspeha (za kar 20 letni kredit nedvomno štejem), in upam, da ne bosta izginila, ko bo stopnja akomodacije na novo življenje dosegla tisto vkomponirano točko vsakdanjega življenja, ko postane dan tako podoben dnevu, da pozabiš kaj je bilo včeraj in veš kaj bo jutri.
Zato mi je toplo pri srcu skoraj:
- vsakič, ko pogledam na termostat in vidim spodbudno številko pri termometru, ker vem, da bo letošnja zima topla zima, tudi če bo zunaj sibirski mraz.
- vsakič, ko zapeljem v betonsko "podzemelje", ker vem, da me bo čakalo (isto) prosto parkirno mesto, ne glede na to, koliko stanovalcev bo doma in imelo obiske
- vsakič, ko nesem v klet naslednjo škatlo polno nepotrebnih reči, ki v stanovanju ne najdejo svojega mesta, ker vem, da to pomeni, da imam vsega dovolj in najbrž preveč
- vsakič, ko se skobacam v kad in spustim toplo vodo po životu, ker vem, da zaradi nje še nihče ni umrl, od mrzle pa že
- vsakič, ko odprem hladilnik in ne najdem v njem nič pametnega za pod zob, ker vem, da bom to našel naslednjič, ko bom dovolj lačen
- vsakič, ko vidim kakšno nedokončano delo ali odloženo hišno opravilo, ker vem, da bo enkrat v bližnji prihodnosti končano z lastno vizijo; ker to pomeni, da še zmeraj ostaja prostor za nadgraditev, napredek, izboljšanje

Vedno obstaja prostor za izboljšanje, korak naprej. V stanovnaju, hiši, na vrtu, sebi...

Če mački stopiš na rep...

...pes zalaja.

Če vzamemo samo pogojno!, da je vse res, kar opozicija (SDS) očita sedanji vladi, si lahko mislimo, kakšno sranje bi šele bilo, če bi vajeti v rokah imela prejšnja vlada. Groza...

Đej Đej še vedno ne more preboleti poraza in trenutnega stanja volilne lestvice, očitno. Po mojem mnenju. Zraven tega ima najbrž preveč časa, da se lahko ukvarja s "problemi" drugih. In premalo samokorektivnega instinkta, da bi začel gledati v ogledalo in pometati pod svojim nosom. Da se ne bo nakoncu pred svojim pragom brisal.
Res skrajni čas za menjavo politične "elite".

Yoda ali Leia?

OK, morfologija je za nami. Dete za cirkus ne bo, to je že jasno. Prav tako še nekaj časa ne bo 100% znano, ali bomo kupovali Lego kocke ali Barbike. Čerpav je verjetnost, da bomo zapravljali za slednje menda 90%, z gotovostjo ni želel stric dr. nič potrditi.
Tako ali drugače, z veliko večjo gotovostjo pa lahko potrdim prvo (ali drugo) pustno masko.

Namig: glej sliko! :)))))

Gospod Medved

Ne gre za dobesedno ubijanje od-daleč-zgledamo-tako-prisrčni polarnih medvedov, marveč za ponazoritev količine/teže emisij na potnika, ki se sprostijo v ozračje med povprečnim potovanjem z letalom po Evropi.
Zanimiv oglas, vsekakor. Ne, niso žive medote uporabili pri snemanju. Niti mrtvih. Zgolj animirane. Za vsak slučaj napišem, ker ni nikjer v spotu posebej izpostavljeno.

1 Sloven'c, 1 sveča?

V petek sem naletel na podatek, da menda na leto pokurimo 2.000.000 sveč. Na pokopališčih, kje pa drugje. Tiste čajne so poglavje za sebe. Predvidevam. Pa tudi če niso, koliko ton odpadkov se nabere zaradi..hmmm...običaja?
Tiste, ki so brez elektrike in berejo na svečo, lahko verjetno preštejemo na prste treh parov rok. Zato objektivne potrebe, da bi prižigali stenj (z mojega vidika) ni.
No, potreba očitno obstaja. Ampak kaj je njen vzgib? Da je nagrobna svečarija zakoreninjena tradicija, pustimo ob strani, čeprav je to eden izmed bistvenih gonilnikov pojava.
Da gre za poklon in počastitev spomina preminulim - ok, kupim. In da jim je treba to spoštovanje izkazati (najbolje sicer za časa življenja, da imajo vsi participanti nekaj od tega) oz. počastiti (ne vem, če jo to najbolj prikladna beseda, ampak naj bo) spomin - s tem se tudi strinjam. Ampak, kdo ima karkoli od tega, da se v ta namen paranoidno prižigajo sveče? Mrtvi najmanj ali celo nič. Pa naj pri tem vzamemo v obzir ateistični pogled, krščanski & različice, reinkarnacijski ali katerikoli drugi soroden nauk.
Torej - vžigalnike ali šibice gnjavimo zgolj zaradi sebe, ne zaradi drugih. Najsibo zaradi tega, ker se potem počutimo boljše, najsibo zato, ker je tudi sosed na levem grobu zapalil 3kg parafina in, normalno, ne smemo zaostajati, ali ker lahko sledi milijon razlag zakaj je tako. Ne spremeni se pa skupni imenovalec - živi prižigamo sveče zaradi živih. In ne zaradi mrtvih kot mislimo. Oni so le izgovor, povod. Vzroki ležijo drugje.

Rože in ostalo šavje iz družine cvetnoprašnega zelenja, za katere zapravimo drugo polovico jesenskega budgeta, so spet svoja zgodba. A te vsaj, za razliko od ognja, niso nevarne - če jih ravno ne kadimo.

Ne pozabit: spomin gori v nas, ne v plamenu.

Ne vrag...

... le sosed bo mejak. Pa bo res? Bomo res mejili na sosede, ali bi, v izogib nadaljnim zapletom, med državama raje naredili pas, kaj pa vem, Kamčatkske manjšine ali pa Slonokoščenski protektorat?
Tako se vsaj ne bi rabili več zajebavat z vprašanjem, kje bo potekala meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak meja med SLO in xy državo ter CRO in taisto xy državo. Nedvomno bi se prej (in predvsem lažje) dogovorili. Pa še kako kilo kokosa ali pa sadiko kakavovca bi džabe dobili. Tako, za darilo, ker so lahko prišli v Evropo. Brez vize. Mi pa njim, v znak medsosedskega spoštovanja in za hvala lepa, cepič 400 letne trte ter vznožje Trdinovega vrha.
Pa ta (ob)mejni pas, nebodi ga treba, ne bi rabil biti širši kot par sto metrov.

Kako je možno, da naenkrat arbitraža ne ustreza, po navedbah obojnih opozicij, niti Sloveniji niti Hrvaški? Ja komu pa potem? Bosncem, Lahom, starim Grkom? Ni mi namreč najbolj logično, da bi lahko bila ta arbitraža za obojne hkrati škodljiva.
"Mi" se no moremo dogovoriti, "oni" se ne morejo dogovoriti. Tako skupaj kot vsak za sebe. Oboji pristanemo na to, da je zaradi tega najbolje, da se namesto nas dogovori nekdo tretji. V čem je torej težava?
V najbolj perečem vprašanju meje - stik z odprtim morjem oz. mednarodnimi vodami, seveda. Obojni ugotavljajo, da je ta v sporazumu sicer zabeležen oz. omenjen, vendar si vsaka stran zadevo interpretira drugače. Po svoje, kakopak. Zanimivo, hrvaška opozicija tako, kot bi bilo morda najbolj ugodno za Slovenijo, Janša & co. pa seveda vice versa. D?
Namesto, da bi vsi "naši" (in posledično, če so pametni, tudi "njihovi") v en rog trobili in razglašali razlago sporazuma enotno - v smislu razlage nasprotne opozicije - če ga že morajo, ker bo tolmačila tako ali tako tretja (upamo, da neobremenjena) stran, ter mogoče na ta način prejudicirali splošno razlago. Ne, eni in drugi očitno niso pametni, ter na nek način v sporazumu iščejo nezapisane prednosti nasprotne strani. Namesto, da bi iskali lastne prednosti.
Saj v bistvu razumem, ampak hkrati spet ne.
Ok, zdaj mi je potegnilo, kako je možno, da se hkrati zavzemamo za arbitražo na eni strani, po drugi pa skupaj tulimo, a spet vsak na svoji strani, kako je zadeva lahko hudo zajebana za vsako stran posebaj. In tako dalje in tako naprej.

Še dobro, da sem tu jaz s svojo vseobsegajočo modrostjo in razumom, da njih in sebe razsvetlim in jim pokažem pravo pot. Kul, ne?

Dog Eat Dog

... so bili nedavno tega v mestu. Kdo se spomni? Jaz! Ker sem moral od poletja pa vse do sobote čakati kot pes na obrano kost, da sem ob praznovanju 30ke (sranje!:)) dobil trzalico in avtogram Pes Je Pesovega basista. Ampak je bilo vredno. Se mi zdi, da sem zaradi tega za odtenek bolj kul kot sem bil prej. Kakorkoli obrnemo, so del moje (naše) najstniške glasbene zgodovine. In ne bo enkratno, ko bo mali Jarh enkrat vprašal, z vprašujočim pogledom, privzdignjeno obrvjo in nejevero v glasu: "Foter, to ste RES včasih poslušali?!" In jaz bom pa lahko zraven odgovora ponudil na ogled še del materialne zgodovine.
Ekola, še foto dokaz:



In ker je bilo v soboto fajn in - se mi zdi - smo se vsi dokaj lepo imeli (trije še posebej;)), naj se še pohvalim z novim "dresom", ki sem ga ob tej priložnosti dobil v opomnik. Saj mi ga ni bilo težko nositi. Hvala vsem še enkrat.

Nekaj utrinkov ...

... včerajšnjega rojstnodnevnega druženja z delom familije. Fajn je bilo! Gurmansko popolno, čeprav nekomplicirano, in vsaka čast dragi ženi, da je vse skupaj tako smooth izpeljala ter pripravila. :)

Rona, bolan...

(Za povečanje slike klikni nanjo)

Tudi na tak način se nabija fuzbalsko-nacionalna zavest. Simpatično!


Najdeno: na Facebooku (kje pa drugje)

30ka

Draga mama!

Vse najboljše, da si me pred 30 leti spravila na svet.

White vs. black people

WTF?! Zadeva bi naj bila sicer že nekaj časa znana (beri: stara), ampak - upoštevaj podnaslov bloga - jaz sem ponavadi malo "vzadi".
Menda so se okrog tega razvile hude debate in polemike, fraza "white people stole my car" je bila v določenem času največkrat vtipkana fraza Googlu v iskanje, z zgornjo slikico so pospemali nešteto mailov.

Eni menijo, da gre za velik spodrsljaj Googla, spet drugi pravijo, da gre za potegavščino uporabnika, ki je screenshot obelodanil. Tretji - ponavadijo molčijo.
Četrti - sem spadam jaz in meni podobni - bodo hiteli takoj po prebrani novici točno to frazo vehementno tipkati v isklanik. Prepozno. Kot rečeno; ali je Google spodrsljal popravil in predlog ("did you mean") umaknil ali pa gre res za manjši nateg nekoga.
No, najboljše, da se zadeva vzame z obilico (črnega? črno-belega?) humorja in se lov na čarovnice nadaljuje na bolj pomembnih mestih.
Meni je (bilo) smešno. Zato je tudi tukaj.

Philips 8404

Philips, dobrodošel doma! Pa čeprav smo šli pote k sosedom, ki so daleč naokoli znani po zvonkem jodlanju. In po ugodnih cenah. Še iz časa riža in Debele Berte. Zgodovina se torej ponavlja. Zakaj se ne bi še jaz?

S podrobnimi specifikacijami ne bom preveč težil, napišem lahko le to, da je Ambilight zakon (sploh dvokanalni), vgrajen NetTV (ni Stojanov) tudi, 100 Hz osveževanje in 3ms odzivnost slike pa je za večino že balastna informacija.
Torej, modrost za danes naj bo: "Najboljši kupec je zadovoljen kupec!"




Ob robu pa dobronameren nasvet - MediaMarkt, ne, nismo tam kupili TeVeja, je približno tako ugoden kot naš BigBang.

Who's the real Kekec?

Že dolgo časa se spravljam k temu, da bi s telefona potegnil nekaj fotk, ki sem jih ob določenih priložnostih posnel. No, danes mi je končno uspel veliki met - ipak imamo doma po novem O.P.T.I.K.O.! :)

1.

Žoga koš.? Jutri burek nič, ker brcamo košarku? Da se niso vsaj malo potrudili, pa bi izpisali še tistih nekaj črk. Prav jim je!

2.

Nisem vedel, da imamo novo sorto krompirja - pa še v akciji za povrh. Tukaj sem takoj dobil asociacijo na tisti svinjsko dober vic, v katerem se pogovarjata (kako bi bilo drugače?) Sloven'c in Bosan'c, kdo ima večje sadje/zelenjavo...

3.

Na začetku sem bil 100% prepričan, da so to gate velikanke. Del mene še zmeraj v to verjame.

4.

To ni več sreča, to je znanje.

Nič pametnega ...

Vsake toliko dobim po mailu bolj ali manj posrečene... hmm... modrosti. Očitno sem si nekoč naredil mini zbirko takšnih, ki so se mi zdele vredne beleženja. Nedavno tega sem ta seznam spet našel. No, ene so že malo prežvečene, druge manj, večinoma so stare finte, ki pa vsake toliko privabijo nasmeh novim budal... emm... butalcem? Voila:

Bolje je iti s šihta malo kregan kot fejst zmatran.

Kaj je noč čarovnic?
V bistvu isto kot dan žena, samo da je ponoči...

Tistim, ki se radi zajebavate na moj račun, sporočam, da je blokiran!

Edina težava kadar nič ne delaš je, da ne veš, kdaj si gotov.

Bolje izdati prijatelja kot CD Damjana Murka.

Tito partija! JJ Patria!

Če ne moreš pomagati, nagajaj! Važno je, da si zraven.

Mojster, zabij še enega. Drsim!
(Jezus)

Incest - igra za vso družino.

Kdor se zadnji smeje, ni razumel vica.

Kdor čaka - popizdi!

Infarkt - tudi če je slab, je iz srca.

Dobar pasulj daleko se čuje.

Dupe ženu krasi, a toru orasi.

Ko drugome školi gradi, nek sam u nju ide!

Bila je pridna mravljica...

... ki je marljivo gledala mojstre kako so opravljali svoje delo in bila ob tem obsedena s stanovanjem. Upam, da bo naslednji teden boljše. :)
Kaj se je v tem tednu dogajalo oz. česa se pravzaprav iz tega tedna sploh spomnim:

01.09.2009, 15.00 CET: Stanovanje prevzeto!
01.09.2009, 17.00 CET: Premik vtičnic in kabla za luč. Jože, hvala!
02.09.2009, 16.30 CET: "abdekanje" tal, zaščita "ekov"
03.09.2009, 14.30 CET: Keramičar Vili
03.09.2009, 17.30 CET: Knauf-mojster Drago
03.09.2009, 18.00 CET: Aleš "The Color Man" malar
04.09.2009, 16.00 CET: Aleš "The Color Man" malar
04.09.2009, 16.30 CET: Keramičar Vili
05.09.2009, 12.00 CET: Aleš "The Color Man" malar

Vso ostalo dogajanje je več ali manj zletelo mimo mojega spomina.

Kaj se še ima zgoditi v naslednjem tednu:

07.09.2009, 17.00 CET: Šlepanje hladilnika v 5. nadstropje (upam, da je dvigalo dovolj veliko)
08.09.2009, 09.00 CET: Montiranje kuhinje
10.09.2009, ??.?? CET: Montaža in vgradnja omar

Do sedaj dokumentirano:

Pitna voda...

... oziroma bolj natančno - voda iz pipe vs. voda v plasetnkah.

Dokaj zanimivo branje o tej temi in dober povod za introspektivno premetavanje misli: tukaj.

Potencial

10 vpašanj o potencialu, ki so me danes dopodan spet enkrat okupirala:

1. Kaj je sploh potencial, kaj sploh pomeni?
2. Kdaj govorimo o potencialu?
3. Koliko jih imamo?
4. Koliko jih razvije(a)mo?
5. Kako sploh vemo, da razvijamo potencial?
6. Imamo en resnično pravi potencial ter nekaj obrobnih?
7. Imamo več (neskončno) potencialov?
8. So vsi ekvivalentni?
9. Lahko potencial sploh ustvarimo?
10. Kaj pa če imamo potencial za razvijanje/ustvarjanje potencialov (in ga ne razvijemo ali pa ne prepoznamo)?


Pomembnost vprašanja ni enaka njegovi oštevilčenosti, se razume.

Novo domovanje...

... so prav tako dobile vgradne omare! Slika najinih prijaznih 56 bruto kvadratov dobiva vsak dan bolj popolno podobo in če niso bogovi popolnoma padli na glavo in bodo na najini strani, bi se selitev jela zgoditi v drugem vikendu septembra.

Čas zavihanih rokavov je pred vrati!

Derbi, kao

Večni derbi - Maribor vs. Olimpija - je po dolgih letih čakanja spet napočil. In z ženo sva jo z veseljem mahnila na stadion. Še bolj veselo pa z njega. Prvi polčas navdušil, drugi srednja do pretežna žalostna žalost.
Škoda, da ni bilo Green Dragonsov, ki bi dali derbiju pravi pomen. Tako je ostalo zgolj pri povprečnem prvoligaškem dvoboju.

Jebat ga, bo drugič (mogoče) boljše.

'Obiski' se vrstijo

In koj naslednji dan za hladilnikom je uletela kuhinja. Fajn. Bo vsaj pravočasno zmontirana. Sedaj pa čakamo na pravega keramičarja...

LG

Je danes kupljen hladilnik znanitelj novih premikov v Ulici Eve Lovše? Mar to pomeni, da mu bodo sledili še drugi sorodni predstavniki? Katero mesto bo zasedel v novi kuhinji (ki si še utira pot do Maribora)?
Vse to in še več lahko zasledite v novi sagi, ki se bo odvijala vse do 1.9.2009, ko bo tudi uradni prevzem stanovanja!!!! :)))))))))

Ice age 3 -

- s podnapisi, prosim! Ja, sem eden tistih, ki jim slovenske sinhronizacije totalno ne sedejo, čeprav se je bojda v zadnjih letih precej spremenilo. Na boljše, seveda.
Sem tisti trmasti bik, ki se raje odpove čislani 3D produkciji, ki v risankah resnično pride do izraza, zavoljo izvirnega tonskega zapisa.
A glede na to, da me je 2 reinkarnacija Ledene dobe pustila dokaj hladnega, bom dal priložnost še sinhronizirani 3D različici. Kako je z vseh strani opevana, si jo zasluži.
Čeprav se mi zdi zelo patetično forsiranje, drugače si tega ne znam/nočem interpretirati, SLO različice na ta način, da crtiča v 3D tehniki ne predvajajo v originalni verziji. Verjamem, da so se igralci, ki so posodili likom glasove, potrudili po najboljših močeh in po ogledu sinhroniziranega trailerja se mi zdi, da jim je tudi dobro uspelo. Kljub temu bi bilo na mestu, da bi vsaj en termin v dnevu pripadel angleški 3D inačici. No ja, morda pa je to povezano z dodatnimi stroški in so se pri distributerju patriotsko odločili podpreti domačo produkcijo. Tudi prav.
Vseeno pa ostaja malo grenak priokus, da tretji del Ledene dobe ni izpolnil (mojih) viskoletečih pričakovanj. Obetavnost, ustvarjena na podlagi zelo solidnih ocen in odličnih komentarjev ter mnenj, se je razblinila nekje na polovici predvajanja, ko sem ugotovil, da so večino boljših fint razkrili že v trailerju. Škoda.
Medtem ko je Shrek v vseh treh izdanjih bil prav to, kar se je od njega pričakovalo, se mi zdi da Ledenodobnikom tokrat ni povsem uspelo. Verjamem, da bodo v četrto ponovno zablesteli v vsem svojem sijaju, do takrat pa ostaja prvi del zanesljivo na ledenem piedestalu. Tretji del se lahko zaenkrat z vso svojo veličino postavi ob bok Meltdownu, kaj več pa ne.

Če priporočam ogled? Absolutno!

Za konec...

... še nekaj foto utrinkov z Mallorce. V besedi in morda razširjeni slikovni različici, pa v prihodnjih dneh.

Mallorca

... naju je sprejela v svoja nederja. Ki so danes bolj oblačna in vetrovna, a nič ne de. Bo že jutri bolje. Vsekakor pa dober izgovor, da prebiješ urico ali dve ob ženi, malem Beck'su in surfanju po netu, medtem ko se iz ozadja sliši lahna španska glasba in ritmični klopot kastanjet.
Sem pa pravkar iz srbeče izkušnje ugotovil, da so v hotelski loži komarji. Še dobro, da so balkonska vrata od sobe zaprta. Nenazadnje tudi zato, ker je pričelo bliskati, kar pomeni (in tudi vremenska napoved je takšna), da se lahko vsak čas odpre nebo. Se vsaj počutim kot doma.
Apropo nebo. Izjemno sem bil vesel in olajšan (duševno, seveda), ko smo pristali z našim Airbusom A320. Nisem ravno pristaš slogana "S pticami si delimo nebo", sploh, če sem njegov aktivni del.

Jutri pa peščeni plaži in sinjemu morju v objem. (Spet) kičasto? Zelo!!

SDS-ova obelodanitev

Kakšna farsa... Res ne veš ali je smešno, ker je tako prozorno, ali je prav zaradi tega toliko bolj žalostno. Da politika že lep čas ni več v funkciji državljanov, ampak je že predolgo poligon za zdravljenje kompleksov, bojišče za obračunavanje na neokusni osebni ravni ter ring za križanje medosebnih zamer - to je lanski sneg.
A takšne poteze me vsakič na to spomnijo. Ko se že skoraj popolnoma zazibam v sladko omamo pozabe resničnega političnega obraza (SDSa), poskrbijo ti politični veljaki za kakšno unikatno potezo, ki me bridko zbudi iz tega mehkega sna. Tokrat so pri Ljubljenem Vodji spet naredili "velepotezo" (beri: korak v prazno) in objavili (kao) premoženjsko stanje svojih poslancev. Zanima me, če bodo objavili koliko ton peska (in od kod so ga vzeli) so s tem dokumentom nametali javnosti v oči?

In ob koncu dneva še zmeraj ne razumem, kako lahko imajo tako visoko politično in volilno podporo...

Obisk pri sosedi

Mar ni lepo, ko te na tujih tleh pričaka nekaj domačega? Pa čeravno je to Seiersberg, kjer je bila včerajšnja sestava nakupovalstva približno takšna: 65% SLO obiskovalcev, 25 % CRO potrošnikov ter ostanek ostalih.
Verjamem pa, da je bila reklama za festival Lent, ki je stala ob vhodu v nakupovalno središče, vsaj zelo videna in posledično tudi učinkovita. Oglaševanje domačega produkta v tujini za domače goste? Rahlo absurdno, najbrž. Čeprav oglasna tabla po vsej verjetnosti ni bila namenjena domačim...pač..tujim gostom. Eeem, nam, Slovencem, da se izognemo dilemi domačega/tujega gosta.
A še večji kos absurda me je zadel, ko sem se peljal mimo bencinske črpalke, še zmeraj onstran severne meje in pošpegal za cenami črnega zlata. Slišal sem namreč, da imajo Avstrijci, ki so se vsaj tako dolgo vozili k nam po gorivo, kot mi k Debeli Berti po riž, cenejše naftne derivate kot naša 18 letna deželica. Nemogoče?! Je mogoče. To nas je učila že Kovinoteha.
Uradni podatki, povzeti s strani AMZS-ja, pravijo, da je liter dizla pri sosedih po 1,02 €. Sam sem ga na dveh različnih črpalkah videl po 1,016 ter 1,019 €. In koliko je pri nas? Ponosnih 1,059 €!

Ob strani še naslednji podatek: potomci Jožefa in Marije Terezije so se prebijali skozi sleherni dan 2007 leta s povprepčno 44.904 USD dohodka na letni ravni, nekronani Karantaci pa smo v denarnice istega leta za isto število dni prejeli 23.403 USD.

Matematiko se od tukaj naprej lahko greste sami...


P.S.: Podtaki o povprečnem letnem BDPju so iz leta 2007 zato, ker sem jih/jih je Google najprej našel. Ne me spraševati, zakaj...

Ćevapi...

...samo brez pleskavice, prosim! :) Nekako se mi zdi, da sem to že enkrat postal, ampak mi je še zmeraj za crknit smešno, zato tudi potencialno podvojen post ne more škodovati. Brko, vadi paprike!

Ko kamen skala postane...

Da je že 6. junij? Kdo bi si mislil. Čas res beži (hitreje kot včasih - in o tem imam celo določeno teorijo. A bi o tem raje kdaj drugič).
Novic ogromno, žuljev, predvsem duševnih, o katerih bi se dalo na široko pisati, takisto. Kje torej začeti?
Pri kamnu, ki je danes padel tik mimo levega palca na desni nogi. No, glavno, da se je odvalil s srca. Ali duše ali kjerkoli je že tičal. Zraven stanovanja, o katerem je na kratko že bilo govora tukaj - mimogrede, updatana slika, kjer se že vidi lep del fasade, ki je danes skorajda že končana, je naslovna - je seveda še ogromno duševnega mazohističnega materiala, ki si ga z lahkoto in brez pomislekov naložimo.
A se je zadnjih mesec dni iz oči iskrilo ter ušes kadilo iz raznoterih vzrokov najbolj prav zaradi kuhinje. Kakšno, katero, kje, za koliko, kje je meja (ki je pri prodajalcih le nebo), so bile čisto življenjske dileme, ki so kamenček po kamenček začele sestavljati mozaik določenega, na trenutke celo pozitivnega, stresa, ki se je sprostil prav danes, ko je padla končna odločitev. Kuhinjo je v splošno zadovljstvo in veselje prodal Rutar, o katerem se širijo predvsem negativne zgodbe (pozitivnih, iz meni neznanih razlogov, ponavadi nikoli ne slišimo. Vprašajte uredništvo na 24ur-ah...). A kljub temu so, za razliko od ostalih, bili najbolj fleksibilni pri sestavi, najbolj všečni očesu (emm..da ne bo kdo narobe razumel - pogovarjamo se o kuhinjah. Prodajalec in direktorica, s katerima smo risali, pisali in računali, nista ravno greha vredna, če me kdo vpraša...) in najbolj prijazni denarnici.
Tako se je dokaj srečno zaključilo drugo največje poglavje ("Hell's kitchen?") v epopeji, ki nosi naslov "Jarh's new millenium home" (v poplavi internacionalizmov in odprtih meja, se tudi jaz nisem mogel upreti neslovenskemu naslovu).
Skratka, po prvem ("I know what you bought last summer") in drugem, je sedaj na vrsti - kakšno presenečenje - tretje poglavje. Naslov? "Internal Affairs" bi bilo kar prikladno, se mi zdi. Razlaga si ga pa lahko vsak po svoje. Dokler se zadnje poglavje ne bo glasilo "Levi devžej", "Potolčeni Kramoh" ali "Boj na požiralniku", mi je pravzaprav vseeno.

P.S.: Še več slikic o blokecu, ki stolpnica postaja, pa lahko poiščete tukaj.

Malo mešano...

... o naši složni politiki. Danes zjutraj sem poslušal 1. jutranjo kroniko na RSIju in dve izmed "headlinov" sta bili (nekaj takega): Ljubljana dobila Titovo ulico in DZ sprejel predlog o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preučila ozadje menedžerskih prevzemov.

Nimajo nič boljšega in bolj koristnega za početi, kot da se dokazujejo in merijo mišice na banalnih stvareh, kot je po/pre-imenovanje ulic? Imejmo Titovo v Ljubljani, če že imamo Partizansko/Kajuhovo/Maistrovo ulico v treh četrtinah ostalih slovenskih mestih. Je del naše (boljše) zgodovine. Zaradi mene lahko tudi Vošnjakovo (ali Povšetovo) preimenujejo v Stalinovo. Če bo zaradi tega (večji) mir.

Kaj pa absurd imenovanja zgoraj omenjene komisije? Sem najprej mislil, da ni. Dokler se ni iz etra zaslišala novica, da sta se za to ustanovitev strinjali tako koalicija in opozocija. Beri: OPOZICIJA! Halo?! Oni (Janša, that is), ki se nikdar ne strinjajo (z ničemer). Kar ni njim po godu, seveda.
Opa, sem si rekel in se na tem mestu malo zamislil. Če je po godu njim in onim (saj vemo, o kom je govora, ne?), je hkrati možno, da ni prav nobenim - in se zato strinjajo. Brez vsake večje debate. Kar je v našem političnem prostoru, kadar gre za usklajevanje predlogov na relaciji koalicija/opozicija, misija Jeklotehna. Nemogoče ostane nemogoče.
V čem je torej hec enotnosti, ki je že na meji bratstva? Po mojem mnenju v sledečem: vsi vedo, da so posojila za prevzeme dajale banke, ki so v večinski državni lasti in naj me vrag pocitra, če o tem niso bili seznanjeni tudi možje z vrha državne politike. Ali je morda tako, da je kljub večinski lasti države, le-ta morala molčati? Dvomim. Kaj so torej počeli veljaki na oblasti takrat? Ti isti, ki so danes/včeraj/jutri dali zeleno luč PPK? Nič kaj dosti. In kdo bi sam nadse pošiljal preiskovalno komisijo? Nekdo, ki je zvit, bi rekel. Ni lažje imeti "sovražnika" na očeh, kjer ga lahko nadziraš in kontroliraš? Ga žejnega peljati čez vodo? Nek ostanek zdravega razuma pravi, da ja.
Diši po teoriji zarote? Mogoče. Mogoče pa tudi malo smrdi - brez zarote.
Komisija bo torej preiskovala zakaj in kje so se izdajala pooblastila za tajkunske prevzeme (Istrabenz, Pivovarna Laško itd.) ter kdo je za to vedel in to dovolil. Skratka, kdo je tisti, ki si ni umil las...emm, ima maslo na glavi? Vsi imajo radi maslene rogljičke, bi rekel, ali drugače: vsi so vedeli kaj se je tedaj dogajalo, a se je malokdo ob to obregnil - takrat. No, sedaj imamo pa parlametarno preiskovalno komisijo.

Stvar se mi zdi tako očitna in prozorna, da sem prepričan, da sem nekaj narobe razumel oz. da stvari sploh ne kapiram ter se s tem pisanjem smešim. Po drugi strani je enačba tako zelo enostavno logična, da ne more biti drugače, kot da imam prav.
Mi je lahko? Ne ni. Skrajni čas, da se jim pridružim in jim prodam mojo "pamet".

Climate change

Respect, stara kolega!!! :)



Dajmo jih (drevo, ptico in psa) podpreti, kolikor se le da. Glasujmo!!

X-men Origins: Wolverine

Samo še enkrat spim!! In potem ga grem gledat - če ne bo film zakupljen za razne predpremiere. Torej, še največ dvakrat spim!!
Pravzaprav se samo tako zelo veselim pričetka predvajanja tega filma, da sem moral to sporočiti vesoljni javnosti. To je vse. :)

Back to the roots

Haha!! Kaj si vse dandanes ne zmislijo. Citiram: "Electronic e-mail is so twentieth century. This “Knock Knock: Nifty Note - Paper E-mail” is not only cordless and wireless, it revives a revolutionary form of communication: handwriting."

Meni se zdi zelo posrečeno! In ta "revolucionarna" zadeva velja borih 3,24 € (brez poštnine). Navali narod! :)

Vir: 7gadgets

Sveti jarhizmi

Ne bom na dolgo in široko razpredal: kliknite na ta link in pozorno preberite naslovno vrstico (torej http:// ...).

Se pač zgodi, ko se človek zatipka. Še dobro, da nimamo vsi vse spletne naslove shranjene med Bookmarki/Favoritsi/Priljubljnimiwhatever, ampak še tu in tam kakšen naslov lastnoročno vtipkamo. Hvala dragi ženi za typota, sicer bi njeno božansko odkritje najbrž ostalo za vekomaj skrito.
Mislim, da me od danes dalje obdaja nek poseben sij, sploh nad predelom temena.

Jaz včasih ne razumem...

... niti samega sebe. Zato se ne kladivam preveč, ker ne razumem tega tukaj. Me pa takšne zadeve zelo! podkurijo. Za kaj gre ("malo" bolj strnejno)?

Za to: "Zakon, ki ga je predlagal poslanec Zaresa Vili Trofenik, predvideva 90-odstotno obdavčenje plač nad 12.500 evri in nagrad nad 25.000 evri. Veljal naj bi za člane poslovodstev podjetij v večinoma državni lasti."

Meni se zdi ok, ali drugače, v zadevi na prvi pogled ne vidim nič spornega. Tudi drugi pogled ostane nespremenjen. Pa tretji, pa četrti ... In potem se najde pametnjakovič, Janez Šušteršič po imenu in priimku, ki izjavi: "Gre za povsem populističen ukrep, s katerim vlada samo dokazuje, da nima pojma... Vpliv na gospodarstvo bo negativen, saj menedžerji ne bodo več motivirani za dobro delo."

HALO?!? Kako prosim? Kdo ne bo motiviran? Za kakšen denar ne bo motiviran? Ob tem postanem za trenutek nemočen, možgani mi zablokirajo, sinapse zamrznejo, vratna aorta se napne, nadledvična žleza ne folga proizvajat adrenalina, čeljust krčevito zeva in moj bebav pogled začudenosti pove več kot tisoč besed. Potlačena agresivnost zavrtega otroštva trga rešetke svoje zlate kletke ter je tik pred tem, da se razbesni v vsem svojem gnevu primitivne osredotočenosti na... trenutek je na srečo mojega mentalenga zdravja mimo.

Zato prosim, da me nekdo, lahko je tudi ekonomist, ki se najbrž bolj razume v principe nepojmljive sfere gospodarstva in višje ekonomije, ki jih navadni smrtniki očitno ne dojamemo, razsvetli, v čem je težava? Zakaj nimam nič proti, da bi nekoga, ki bi letno zaslužil več kot 149.988,00 € in ob tem prejel višjo nagrado od 24.499,00 €, pošteno obdavčili? Mogoče zato, ker bom sam malo manjši znesek plačal banki v 20 letih za stanovanje?
Niti ne. Ker enostavno ne razumem, in se bojim, da nikoli ne bom, da kdorkoli postavlja pod vprašaj motivacijo visokoizobraženega managerja, ki (očitno lahko) zasluži tudi do 22 x več kot znaša minimalna bruto plača oz. 8,8 krat več od povprečne bruto SLO plače (1416,40 €). Mogoče bi ubogim menedžerjem, ki so kot kaže na robu eksistenčnega prepada, uvedli subvencionirano prehrano? Ali obvezni rekreativni dodatek, v višini..hmm.. recimo 10.000 € letno? Kvalitetna rekreacija ipak ni poceni.
Ob temo, pod črto; kdor se lahko "pohvali", da zasluži povprečno bruto plačo, ve, da ne zasluži tako hudo slabo. Niti približno. Kakor tudi niti približno to niso finančna nebesa, pa vendar...

In ne poznam junaka, ki bi si drznil in upal vprašati o motivaciji pri delu nekoga,ki dobi mesečno na TRR nakazanih 500 € (+- 100 €) neto dohodka. Anyone?
No, če ne drugega, zdaj vsaj vemo, kdo (statistično) zvišuje popvprečne plače. Nemotivirani meneđerji.



Vir ležečega (teksta): www.rtvslo.si

Ovce in ovčarji

Včasih se počutim kot navadni ovčar, ali v najboljšem primeru Istrski gonič, ko mi ob vikendih popestri jutranja prebujanja ta kolaž slik, ko pogledam skozi okno:

Zdaj pa še naj kdo reče, da to ni mega-ultra-turbo svetovno?! Ampak bom najkasneje jeseni pogrešal pogled na ta del neokrnjene narave, ki mi v resnici lepša jutra in prikrade nasmeh na usta, ko ga človek najmanj pričakuje (in včasih najbolj potrebuje). Beee...

Hmmm...ne morem se znebiti občutka, da sem o teh ovcah že enkrat pisal...