petek, 30. oktober 2009

Ne vrag...




... le sosed bo mejak. Pa bo res? Bomo res mejili na sosede, ali bi, v izogib nadaljnim zapletom, med državama raje naredili pas, kaj pa vem, Kamčatkske manjšine ali pa Slonokoščenski protektorat?
Tako se vsaj ne bi rabili več zajebavat z vprašanjem, kje bo potekala meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak meja med SLO in xy državo ter CRO in taisto xy državo. Nedvomno bi se prej (in predvsem lažje) dogovorili. Pa še kako kilo kokosa ali pa sadiko kakavovca bi džabe dobili. Tako, za darilo, ker so lahko prišli v Evropo. Brez vize. Mi pa njim, v znak medsosedskega spoštovanja in za hvala lepa, cepič 400 letne trte ter vznožje Trdinovega vrha.
Pa ta (ob)mejni pas, nebodi ga treba, ne bi rabil biti širši kot par sto metrov.

Kako je možno, da naenkrat arbitraža ne ustreza, po navedbah obojnih opozicij, niti Sloveniji niti Hrvaški? Ja komu pa potem? Bosncem, Lahom, starim Grkom? Ni mi namreč najbolj logično, da bi lahko bila ta arbitraža za obojne hkrati škodljiva.
"Mi" se no moremo dogovoriti, "oni" se ne morejo dogovoriti. Tako skupaj kot vsak za sebe. Oboji pristanemo na to, da je zaradi tega najbolje, da se namesto nas dogovori nekdo tretji. V čem je torej težava?
V najbolj perečem vprašanju meje - stik z odprtim morjem oz. mednarodnimi vodami, seveda. Obojni ugotavljajo, da je ta v sporazumu sicer zabeležen oz. omenjen, vendar si vsaka stran zadevo interpretira drugače. Po svoje, kakopak. Zanimivo, hrvaška opozicija tako, kot bi bilo morda najbolj ugodno za Slovenijo, Janša & co. pa seveda vice versa. D?
Namesto, da bi vsi "naši" (in posledično, če so pametni, tudi "njihovi") v en rog trobili in razglašali razlago sporazuma enotno - v smislu razlage nasprotne opozicije - če ga že morajo, ker bo tolmačila tako ali tako tretja (upamo, da neobremenjena) stran, ter mogoče na ta način prejudicirali splošno razlago. Ne, eni in drugi očitno niso pametni, ter na nek način v sporazumu iščejo nezapisane prednosti nasprotne strani. Namesto, da bi iskali lastne prednosti.
Saj v bistvu razumem, ampak hkrati spet ne.
Ok, zdaj mi je potegnilo, kako je možno, da se hkrati zavzemamo za arbitražo na eni strani, po drugi pa skupaj tulimo, a spet vsak na svoji strani, kako je zadeva lahko hudo zajebana za vsako stran posebaj. In tako dalje in tako naprej.

Še dobro, da sem tu jaz s svojo vseobsegajočo modrostjo in razumom, da njih in sebe razsvetlim in jim pokažem pravo pot. Kul, ne?

Ni komentarjev: