Velika jajca

Kaj je narobe s percepcijo praznikov v zadnjih nekaj letih? Kot da ni dovolj, da se Božič prične že zadnji teden novembra, da iz dneva mrtvih nastane teden, da se Valentinovo začne koj po Prešernu... Zgolj načeloma razumem, a ne odobravam, da je interes kapitala tisti, ki forsira raztegovanje potrošniških praznikov preko razumnih meja. Kaj pri sveti indijski kravi pa je na Veliki noči takega, da se je začel rom-pom-pom okrog nje že v sredo?! Mar res prodajo toliko jajc, hrena šunke in čokoladnih zajcev več, da se izplača raztegovat še te praznike? Ne spomnim se namreč, da bi se kdaj poudarjal kak drug dan kot petek, ko so vsi nervozno kupovali ribe (in od kdaj ribe niso meso?), čeprav so bili pod kožo še zmeraj rdeči. Nedelja, ko je prišel na vrsto tako obilen zajtrk, da do torka ni bil nihče lačen, in pa seveda ponedeljek, ker je bil dela prost dan. Ti trije dnevi in nič več.
Skoraj vsak jutro, preden se odpravim v službo, je doma vklopljen radio. In ker mi jutranji program Radia City še najbolj sede, ga pač poslušam. In letos sem prvič zasledil, da so začeli gnjavit s tematiko Velike noči že v sredo. Groza! In potem se ni več ustavilo. Pravijo, da kjer je dim, tam so tudi zelhane klobase. Zato verjamem, da niso bili edini radijci, ki so to počeli. Reklamni letaki za šunko in potico so pa polnili nabiralnike že itak 10 dni prej. Morda bi pa moral samo zamenjat jutranjo radijsko postajo (in poštarja). City, tokrat en VELIK minus. Spet.

Kakorkoli, najbrž bo večina zadovoljna če bo pojedina teknila. Vse za velika jajca, debeli hren in ravno prav mastno šunko. Pa dober tek! Ah, pa potice ne pozabit...