Danes sem bil v službi že ob 7h. Ker pisarne odpremo "komaj" ob 7.30, sem si v bližnjem lokalu privoščil jutranjo kavico v kompletu z listanjem dnevnega časopisa. Čisti užitek! Resnično se sprostim, če lahko v miru posrebam (po možnosti čim bolj vročo) kavo z mlekom, ob tem pa se kratkočasim s prebiranjem raznega časopisja.
In ker sem sam več kot dovolj časa prebil na "napačni" strani šanka, se niti najmanj ne obremenjujem in jezim, če moja kava (in postrežba) nista najbolj popolni. Ker pač vem, kako je.
Vem pa tudi, da "izvolio" ni nikakršna oblika naslavljanja! Pa nisem mahnjen na vikanje, kaj šele onikanje. Zaradi mene mi lahko reče "tu maš" in postavi šalico predme. Samo ne "izvolio", lepo prosim!! Če se ne more odločit ali bi me tikala ali vikala, naj me rajši nič. Naj pokima v znak vljudnosti in basta.
In potem te naenkrat začne motit, da je kava 10 stopinj prehladna, da zraven nisi dobil kozarca vode ter da si 37 sekund predolgo čakal na postrežbo. Za nameček na koncu ne pustiš niti centa napitnine. In to zaradi piškavega, v bistvu popolnoma nepomembnega naslavljanja gosta. Fiksne ideje in princip, pač.
Hmmm...ko še enkrat tako preletim zgornji sestavek, se vprašam, če ni morda problem le v meni?
Ni komentarjev:
Objavite komentar