Pravi ded

Ne, nimam cenzuriranega bloga. Samo dober teden se nisem spravil zraven. Kaj hočemo, obveznosti pobirajo svoj davek. Boljše one, kot država. In kaj bo danes dobrega?Dobro je zmeraj relativno. Ni pa relativno zmeraj dobro.
Skratka, pred kratkim (in tudi večkrat pred tem) sem bil, ponavadi v šali, konfrontiran z oznako "copata" in z vprašanjem ali sem "pravi ded". Kako si to razlagati, kje tičijo vzroki za to? Ampak najprej si je treba postaviti drugačno vprašanje in nanj odgovoriti.
Kaj sploh pomeni biti pravi ded? 25 falusnih centimetrov? Dva metra deset v višino in 120 kg? Si ne ne pustit solit pameti, predvsem od ženske populacije, bog ne daj od punce/žene? Opa! Pa smo tukaj. Bolj ali manj neposredno navezujoč se na zadnje vprašanje, se odpira široko debatno polje o tem, do katere mere si še "pravi ded", če storiš kaj po volji najdražje. Pa je debata o tem v principu popolnoma nepotrebna. Celo nesmiselna. Kaj hitro lahko namreč naredimo zasuk, nasprotni obrat, in se vprašamo, kolikokrat pa je kaj po naši (uklonilni) volji in se temu podreja "nasprotna" stran? In nenazadnje, čigavim željam (lahko tudi volji, če je želja komu terminološko sporna in stanju trenutka neprimerna) pa bomo ustregli, če ne ravno tistih, ki so nam najbolj pri srcu?
Dragi moji moški, dajte se najprej spomnit kako udobni in topli so copati pozimi, kakšno udobje nam nudijo, ko utrujeno nogo postavimo v mehek copat, ko vas kdo od trenutnih družabnikov označi z njimi. Pomislite na njihove (označevalnikove, ne copatove) očitne grenke izkušnje v odnosih, šele nato si vzamite očitek k srcu. Če si ga že morate. Jaz si ga že dolgo ne. Zato, ker sem mnenja, da bi delitev (gospodinjskega) dela morala biti drugače determinirana kot zgolj po spolu, čeprav mi v praksi to še zdaleč najbolj ne uspeva, in ker ne vidim razlike ter potrebe, zakaj bi ob enakih pogojih dva človeka v skupnosti morala opraviti različno veliko količino dela, me to najbrž ne naredi "šibkega" ter brez hrbtenice.
Moram pa priznat, da mi kljub (resnično) občasnem likanju, brisanju prahu, preoblačenju posteljnine, pospravljanju stanovanja in tedenskem sesanju ter pomivanju posode, še zmeraj niso začele rasti joške. Zatorej, dragi sotrpini, brez strahu, tudi vam ne preti ta mutacija, zato kar pogumno poprimite za kašno lahkotnejše delo v okviru skupnega gospodinjstva. Sem slišal govoriti, da metla ne sodi med težja "orodja". Kot primer, recimo. Le poskusite, brez skrbi!

Hja, kdo pa je nenazadnje "pravi ded" za mene? Vsi tisti, našteti na tej zgornji sliki (povečava) ;)
Ah, btw. pred dnevi je bil menda "naš" praznik. 40 mučenikov? Dobro, kaj pa naj ostali, ki ne pridemo v ta ozek krog?