Politični teden

Niti ne vem prav zakaj, a ta teden je bil pri meni več kot očitno politično zaznamovan. Saj se na politični sceni venomer dogaja kaj zanimivega, škandaloznega, rumenega ter omembe vrednega. Je bilo zadnjih nekaj dni kaj bolj izpostavljenih? Ne vem, mogoče sem samo bolj podrobno spremljal dogajanje. Ne bom se niti preveč trudil iskati razloga, zakaj se mi je tokrat zdelo vredno (smotrno, ali celo nujno) tej temi posvetiti več pozornosti. Sobotni večer je in nisem pri volji za ekstremna poglabljanja vase.
Morda zato, ker sem bil po zeeelo dolgem času spet na fitnesu. Ja, se strinjam, da je treba redno telovaditi, če nočeš, da te naslednjih nekaj dni po vadbi bolijo mišice, za katere nisi pripravljen priznati, da obstajajo. Se je pa poznalo redno ponedeljkovo športno udejstvovanje v nabijanu okroglega usnja - fuzbala, jasno. Na tekaškem traku po desetih minutah zmernega teka sploh nisem bil (tako) upehan, kot sem znal biti sicer.
Nazaj na izhodišče. Politika. V današnjem Večeru sem prebral zanimiv komentar politologa dr. Milana Balažica (na sliki), z naslovom Vsi Janševi sovražniki. In članek v resnici celo o tem govori. Preberete si ga lahko tukaj. Nekateri kratki izseki iz malo obsežnejše kolumne:

...ta priložnostna zgodbica nas vpelje v zadnje leto Janševega vladanja, ki tone v politično paranojo preganjanja sovražnikov, ki predstavljajo nujni pogoj njegove oblasti...

...rezultat: javno mnenje obratuje v obratnem sorazmerju z Janševimi arhaičnimi namerami. Ker je za "nenaklonjenimi" mediji kapital, je ta logično naslednji veliki sovražnik. Nov val "protitajkunske" kapitalske ksenofobije dokazuje, da je Janša izgubil politični spopad s kapitalom...

...zgodovina se ponavlja, prvič kot tragedija, drugič kot farsa: Janša obuja krekovsko tezo o kapitalu kot sovražniku Slovencev, zatohlo antiliberalno zgodbo z antisemitskim nabojem...

Čeravno se mi zdi razmišljanje dokaj na mestu, se pa na tanki liniji med zabavnostjo in bebavostjo sprehajajo komentarji pod člankom. No ja, pluralizem mnenj pač. Saj poznamo star pregovor: "Sto ljudi, 200 štumfov".

Nekoč (no, morda to počne še zmeraj) je moj profesor zgodovine, tedanji in sedanji ravnatelj III. gimnazije Maribor, g. Pastar, rad dejal: "Med norcem in genijem je le korak. Nekateri tečejo maraton!" Jaz bi dodal k temu - nekateri se ukvarjajo celo s triatlonom. Za sloviti Iron Man pa trenirajo samo naši politični veljaki. Vemo kateri, mar ne?