1:0 za Đej Đeja (J.J.)? Mogoče. Mogoče za tiste, ki gledajo samo z očmi in poslušajo zgolj z ušei. Volilna jesen se nezadržno približuje in če ni bila ta akcija medrugim tudi politično (in predvsem volilno) nabiranje točk, naj me bes plenta. Kaj so delali tri leta pred tem? Raziskovali in pridobivali dokazno gradivo? Yeah, right! Pesek v oči, nič drugega. Argument, s katerim nastopajo, češ, saj je v čistki tudi nekdo iz koalicijske partiute - c'mon! Za kako stupidne nas ima vladna garnitura? Saj menda niso tako neumni, da ne bodo žrtvovali vsaj nekoga svojega in si tako navidezno oprali rok ter zaščitili hrbet. Pa čeprav s prozornimi floskulami.
In kaj je še najbolj banalno pri celotni zadevi? Novinarji. Ki se tako zelo trudijo, da bi dobili kakšno "ekskluzivno" izjavo koga od vpletenih in se na vse pretege drenjajo z mikrofoni pred akterji afere. Naposled, ko jim uspe kvazi veliki met, postavijo najbolj "ekskluzivno" vprašanje, kar obstaja. Vprašanje, ki samo po sebi ponuja "odkrit" odgovor.
Nekoliko poenostavljen primer takšnega tipičnega vprašanja, za lažjo ponazoritev: "Ali so osumljeni resnično vpleteni v očitane jim zadeve?"
Ne me basat! Kdo komu na tem mestu kokice prodaja? Mar resnično kdo pričakuje, da bo odvetnik vpletenega ali celo vpleteni sam, odgovoril: "Ja no, zdaj, ko že vprašate...Pa sem res kriv." Ali pa: "Seveda je moj klient vpleten. Ne samo to, menim tudi, da mu bo krivdo zlahka dokazati..."
Tega res ne razumem. Kakšna provokacija, ekskluziva, gonja za resnico, objektivnostjo in kaj-jaz-vem-kaj-še-vse, pa je to? In to ne dela samo eden, to dela večina novinarjev. Se strinjam - od daleč iz udobnega naslonjača, z obilico časa za gubanje čela in oblikovanje pravega vprašanja, je najlažje opazovati bitko in se igrati feldmaršala na papirju. Kljub temu pa mislim, da bi novinarska pamet lahko imeli malo daljši domet. Naj raje vpraša kakšen vzorec ima njegova spalna srajca, pa če je bila žena "fejst tečna", ker mu že dva dni telefon zvoni brez prestanka. Bo gledalec/poslušalec izvedel več novega kot se sicer dogaja v raznih osrednjih informativnih oddajah. Klišejske in pavšalne odgovore znamo že vsi več ali manj na pamet. Stavim, da bi znal povprečno razlgedan podalpski sesalec sestaviti vprašanja in postaviti lastne odgovore nanje, pa ne bi veliko zgreših potencialno resničnega intervjuja s kom od vpletenih. Res, včasih se človek vpraša, če si drug drugemu ne brišejo riti, po domače povedano. Pa dogajanje okrog gradbincev ni ednio, ki lahko postreže s tako v nebo vpijočimi primeri. Mura in Paloma sta samo dva izmed nadaljnih primerov, kjer se postavljajo v principu enak vprašanja, kot zgoraj omenjeno. Ne bi se čudil, ako bi zastavili članu uprave vprašanje "Je res, da uprava krati pravice delavcev?"
Skratka, tako kot Hanibala Lectorja nihče od beročih verjetno ne bi vprašal, ali ima človeško meso res okus po piščancu in pri tem pričakoval pritrdilen odgovor (ali sploh kakšnega), tako ste že zdavnaj ti isti pogruntali, kje je point mojega posta, čeravno sem ga 100 x ponovil. Ampak samo za vsak slučaj, če bi se kdo od vas pomotoma znašel pred aktivno udeleženim subjektom kakšne aktualne slovenske vele afere in ga hotel vprašati tisto, kar v resnici vse zanima: "Ali ste res krivi?
Ni komentarjev:
Objavite komentar