I kot ideal?

Tako je življenje. En teden preveč, drugi teden spet premalo objav. Zmernost je v današnjih časih najbrž res ena izmed težje dosegljivih stvari. Verjetno postaja že kar vrlina, če ne celo (nedosegljiv) ideal. Pa ko smo že pri tem.
Je ideal sploh dosegljiv? Niso ideali postavljeni prav zato, ker so nedosegljivi? Ostane ideal še sploh to kar je, če ga dosežemo? Kaj pa če ga presežemo... Potem morda sploh ni smel nikoli biti postavljen za ideal. Ali pa drugače - v tem primeru ga niti ne moremo postaviti kot ideal. Nekaj idealnega = nekaj popolnega. Ni? Ampak če ni prave popolnosti, če ni nič popolno, kako si lahko postavimo nekaj za ideal, če sploh ne vemo, kakšen ta ideal sploh je? Je ideal samo približek popolnosti, ali je le druga beseda za popolnost? Ali nekaj čisto tretjega?

SSKJ pravi, da je ideal to:

1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko
dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale;
navduševal se je za napredne politične ideale;
umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih
bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni,
socialistični, življenjski ideali; ideal svobode /
Stritarjeva disharmonija med idealom in
resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s
prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti
v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski
ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal
humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal // kar
kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati:
najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine
vzornik / mirno življenje mu je ideal

In če povzamem; popolnost je prav tako plemenit, a nedosegljiv cilj, ideal bratstva in pravičnosti je izgubljen sen, enako kakor sanje o popolnosti... In vso idealiziranje popolnosti je popolni idealni nesmisel. Torej, je ideal bližje popolnosti, kot si mislimo.;) Uff, pa toliko bi se še dalo na to temo (resnega) napisati...