Ni nam lahko...

Spet teletekst. Kaj bi včasih brez njega? Včeraj sem na strani 112 zasledil novico, ki oznanja, da je Rupel sprejel odstop Mitje Drobniča, političnega direktorja zunanjega ministrstva. Zakaj je moral oditi menda čivka že vsak vrabec in kaj je še podobnih ptic. Med drugim je na TTX-u zapisano tudi to: "Drobniča bo zamenjal državni sekretar Matjaž Šinkovec. Šinkovec je bil predtem direktor Sove, ki pa jo je moral zaradi uhajanja informacij in razkritja tajnih lokacij zapustiti." Enaka stvar se da prebrati tudi tukaj. Totali absurd, če me kdo vpraša. Pa me najbrž ne bo. To je približno tako, kot bi dali lisici paziti kokodajsnik ali kurnik, po domače. Več okrog tega najbrž ni treba napisati.
Pa naj bo dovolj o predstavnikih ljudstva. Danes je za mano maratonski dan. Z doma ob 7h, domov ob 21h. Medtem ko jo je Ines pobrisala za cel teden na Škotsko, so si moja ljuba mati zaželeli Pariza in jo tudi tja podurhali. No, roko na ledvico, tudi ta pot je (na žalost) službena in nic kaj prijetna, saj je krenila danes ZELO zgodaj zjutraj in se jutri pozno zvečer že vrača. Vse za delavsko oblast!
Je pa zato meni ostala na skrbi Mica, ki jo je bilo treba peljat na sprehod po sluzbi in se enkrat zvecer. Vmes pa v mesto dvignit kartuše, ki sem jih dal polnit, da bomo printali tudi kaj doma, ne samo v službi, pa v Bezeno (ovinek pred Rušami) do fotra mu pomagat urejat fotke za spletno stran lončarskega ateljeja Lorna & Črtomir, ki bo kmalu ugledala luč sveta. Nekje med vsem tem mi je še malo zakrulilo po lampeku, tako da je bilo treba potolažit še njega in je bila ura nekaj čez devet, ko sem stopil čez domači prag.

Tako, zdaj, ko sem zjadikoval in se potožil svojemu blogu, pa lahko grem v miru spit do konca metin čaj in v posteljo. Sajonara do sončnega vzhoda!