Oglaševanje in njegovi letaki. Vsak dan znova. Vojna. Oglaševalski prostor je en velik ciklizem. Vojni ciklizem. Sploh reklamni letaki raznih trgovskih centrov. Ta oglaševalski cikel obsega dve, morda tri, faze. Prva, predpraznična faza, je t.i. faza napada. Bombardiranje z maso raznorazne hrane, od gore mesa, do raznih prazničnih jedi ter obilico dobrot za vse sladkosnedneže (z mano v prvih bojnih vrstah). Vse TAKO zelo ugodno in poceni, seveda. Terorizem v najbolj čistem pomenu besede, skratka.
Faza dva je seveda postpraznična ali v poznavalskih krogih imenovana faza slabe vesti. Je t.i. faza umika. To je tisto obdobje propagiranja, ko pridejo na vrsto zaprašene fitnes naprave in nizkokalorični shujševalni napitki. Na slikah pa jih propagirajo same vitke in vitki. Knock, knock, knockin' on guilty conscience door!
Po, včasih tudi med, obema ciklusoma pride na vrsto obdobje navidezne sprostitve ali lažnega zadovoljstva. T.i. pripravljalna faza - za naskok na 'shujšane' žrtve, ki začenjajo počasi izgubljati stik s povišanim holesterolom in sladkorjem, odvečnimi maščobami... Oglaševanje tega obdobja je v znamenju (kao) zdrave hrane: čajniz fud, sadje, zelenjava, žitarice in podobne morali-bi-jo-jesti-čez-celo-leto-in-ne-samo-občasno hrane. Kar pa naenkrat ni več poceni, ampak dražje od nekdaj najdražjega žafrana. Zato, logično, komaj čakamo, da napočijo prazniki, ko bo spet vse zelo poceni in bo naša vest ponovno zazibana v sen nezmožnosti izbire zdrave jedače. Ker je pač nezdrava tista, ki tekne in je znova tako zelo ugodna. In na tem mestu spet udarijo. Iz zasede. Teden dni prej kot vsi pričakujemo. Prazniki so spet tukaj - sicer komaj čez mesec dni, ampak kaj bi to, letaki so že stiskani!
In tako se obračajo meseci, bežijo leta. Letaki, ki postajajo vse bolj samostojni oglaševalski časopisi, pa spreminjajo zgolj datume. Forma in vsebina ostajata več ali manj enaka.
Nabiralniki pa so postali že pred pol leta premajhni, da bi prebavili vso množico občil, ki nam jih dnevno zadegajo skozi poštne reže. Pa da ne bi kdo mislil, da je to kakšna nova teorija zarote (ker je?), da je to samo plod moje domišljije. To so ugotovitve, s katerimi nam dnevno strežejo v prepolnih poštnih nabiralnikih. To so novice, ki nam jih latentno (ah, kako ljubim ta izraz) sporočajo medvrstični stavki prehrabene propagande.
Zato, dragi trgovci, ne bodite začudeni, ko bo na vašo mizo priromal odškodninski zahtevek zaradi skrivljene poštarjeve hrbtenice...
Ni komentarjev:
Objavite komentar