Danes sem preživel relativno zanimivo popoldne - na fuzbalu. Lahko bi dal možgane na pašo tudi pri kakšnem drugem športu, se strinjam, ampak je Maribor bolj nogometno kot vaterpolsko ali balinarsko mesto, zato je bila izbira nekako logična (beri: rad imam pač fuzbal!). Vseeno pa se nisem mogel upreti skušnjavi, da ne bi pogledal na zadevo tudi malo iz "moje" perspektive. Ujel sem se namreč, kako sem ubrano v mislih pel zraven Viol, ko so se na vsa grla drle: "Ubi, ubi, ubi žabara!!!" Igrala se je tekma Maribor : Olimpija (ja, zmagali smo). Pa se mi načeloma zdi takšno navijanje precej neumno in popoln strel mimo. V nekem trenutku sem se zazdel mimo tudi sam sebi. Da te množične emocije potegnejo tako zraven, ccc... Ampak, hej, očitno bo že nekaj malega na (Durkheimovi) kolektivni zavesti, pa čeravno v najbolj primitivni obliki. Pa kaj bi to...
Ampak je bilo kljub vsemu fajn. Se prepustiti množični evforiji ob doseženem zadetku v zadnjih sekundah (naslednje) četrtfinalne tekme ter vzdihovanju ob zapravljenem zadnjem penalu. Ja, izgubili smo. Ob tem pa; stari Rimaljani so bili po svoje asi. Že takrat so vedeli, kako se reči streže - kruha in iger. Ljudstvo bo zadovoljno in tiho. Čeprav je danes kruh vedno dražji, (te) igre pa tudi niso zastonj.
In kaj imajo pri vsem tem zlati čevlji na sliki? Nič pametnega. Pred nekaj dnevi sva z Ines pohajkovala po mestu, obligatorno zavila v H&M, kjer sem na polici uzrl te žlahtne čevlje. Pravzaprav so mi bolj padli v oči, kot da sem jih videl. In ker spet nisem mogel iz svoje kože, sem jih enostavno moral ovekovečiti - in objaviti.
In kakor ne gre obuvati kopačk za vsako priložnost, predvidevam, da tudi takšni čevlji več samevajo omari, kot se smradijo na krhkih nožicah pogumne princeske, ki si jih je samozavestno kupila.
In ne pozabit, danes se začnejo razprodaje! Mogoče so pa znižani?
1 komentar:
kaj pa zdaj ko nisem sla na razprodaje? sment!
Objavite komentar