Lasten peskovnik za obnavljanje, polnjenje in razkazovanje ega. Eni gredo v korak s časom, drugi mu sledimo z zamudo.
sreda, 9. april 2008
Gleženj pa nič
Zbiram podpise! Pa ne za volitve, ampak na moj prvi gips v življenju. Čeprav je stvar pravzaprav plastična, zato marsikomu t.i. soft cast ne bi pomenil niti plastičnega gipsa, ga jaz jemljem kot popolnoma enakopravnega "tha real thingu". Nenazadnje me zato nič manj ne boli, ali drugače, zaradi soft casta ne morem nič kaj več stopiti na nogo. No, en podpis sem že zbral, seveda od Ines. Več jih do sedaj žal ni šlo, saj sem do petka "grounded". Mogoče bom že v petek lahko malo bolj normalno hodil. Zdaj sem med hojo bolj podoben Herr Flicku (iz serije Alo, Alo).
In kako je potekalo romanje od Peker do UKC-ja? Relativno zanmivo. Do osebne zdravnice me je ob 7h odpeljala Ines. Tam sem dobil napotnico za travmo v UKC-ju. Sem se nato optimistično želel peljati z avtobusom do Ljubljanske, a sem kmalu uvidel, da iz te moke ne bo kruha. Zato sem poklical fotra, če bi me imel čas pelajti tja in nazaj. Seveda ni bil problem. Hvala. Nakar je bila po dveh urah in pol prebitih na relaciji čakalnica - ordinacija - čakalnica - rentgen - čakalnica - ordinacija - rentgen - čakalnica - ordinacija - mavčarna, stvar opravljena.
In ne, nisem se zmotil, ko sem dvakrat zapisal rentgen. Resnično sem moral dvakrat na slikanje, drugič je moral bit gleženj postavljen pod kotom 20°. Ne me vprašat zakaj. In zakaj ni bil tako slikan že prvič.
Kar je pri zadevi z mojega stališča najbolj zanimivo, da sem imel pravzaprav srečo v nesreči, če je nesreča to, da greš v bolnico zaradi zvitega gležnja. Skratka, lečeči zdravnik je bil en znanec, kar mi sicer ni prihranilo nobene minute čakanja, je pa zato olajšalo komunikacijo. Za nameček je v mavčarni ravno v času mojega prihoda delal stari sošolec iz faksa, kar mi najbrž je prihranilo kakšno minutko ali dve čakanja v čakalnici (ki je bila mimogrede prazna). Tako se je na koncu izkazalo, da se da tudi v takšni ustanovi kot je UKC, najti nekaj veselja. Kajti res sem bil vesel, da sem po dolgem času videl sošolca, s katerim sva znala ob Kiblini medici pretresti kakšno filozofsko.
In še staro reklo, ki naj velja za danes: "Če igraš ob ponedeljkih nogomet, boš imel v torek nogo v gipsu."
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
O, joj. Cim manj bolecin in cim hitrejse okreavanje zelim.
PS--Meni je ena izmed najboljs smesnih besednih zvez v slovenscini "lececi zdravnik". :)
A si ne bi ti raje omislil kake pasjanse ali tetrisa? Bo manj nevarno zate.
Collin Ferry
Sem igral šah, pa se mi je kula zlomla pa s konja sem padel, tak da sem tudi to opustil :) Razmišljam o podvodnem kičkanju.
@Tina: Hvala, je ze precej boljše pa tudi smilit sem se že nahal sam sebi. :) Ja, heh, lečeči zdravnik mi je nekak kar sam od sebe na tipkovnico prišel. Je taka klasična besedna zveza, o kateri ponavadi sploh ne razmišljamo, kaj v resnici pomeni. Je res hecna po svoje...
Objavite komentar