Lasten peskovnik za obnavljanje, polnjenje in razkazovanje ega. Eni gredo v korak s časom, drugi mu sledimo z zamudo.
sreda, 16. april 2008
Mario Puzo
Če bi obstajalo Svetovno prvenstvo v izgovorih, bi se nedvomno potegoval za najvišja mesta. Morda celo za kolajno. Tokratni izgovor, da težim na blogu komaj po enem tednu, je (deloma) knjiga Zadnji don. Avtor, Mario Puzo, je sicer veliko bolj znan po razvpitem delu Boter (The Godfather). Tudi Zadnji don ni nič drugega kot zgodba o mafijski družini, ki si želi svoje početje legalizirati v vabljivem objemu Las Vegaških igralnic. Za večerno bralno uspavanje namesto televizijskega, je več kot odlično čtivo.
Pri tem (izgovorih) je nujno treba dodati, da imam še zmeraj "soft-castano" nogo, zato pač težko pišem. In, kar ni zanemarljivo, ob večerih se zadnje čase posvečam študiju. Res. Priden, Jarh.
(No, ne vsak večer. Tu in tam z veseljem polenarim...)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar