Open - Andre Agassi

Zanimivo, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi na (avto)biografijo Agassija, je bil prvi krik "Drogiral se je!", naslednji vzklik pa "Lasuljo je imel!". Pri obeh se ni bilo moč znebiti prizvoka - saj smo vedeli... Kakopak ne "mi", temveč vsemedni vediji. Emmm...vsevedni mediji, pardon.
Ja, pravkar finiširam omenjeno knjigo (*no, med pisanjem tega jarhizma je že davno prebrana) in ne samo, da me je potegnila vase, malodane sem obseden z njo. Vprašajte ženo, bo potrdila. Garantiram.
Ko sem v medijih zasledil  prve kritike na omenjeno avtobiografijo, sem res dobil občutek, da enostavno mora obstajati stran v knjigi, kjer je zapisano, da se je mamilal do amena, da je pol svoje kariere preigral high in da je osvojil najmanj tri grand slame dopingiran. Nič od tega. Jasno. Mariskateri reporter najbrž sploh ni prebral te nekaj čez 300 strani dolge samoizpovedi ter zgolj povzemal novinarskemu rumenilu najbližje vrstice. Moderno novinarstvo pač. Ni dobro.

Kar se tiče chrystalmetha (ne da se mi iskati slovenskega izraza - če sploh obstaja. No, če zadene, ziher obstaja. Morda je celo ekstazi? Ni važno.), so "vsi", vključno z nekdanjimi in še aktivnimi igralci, zagnali težki rompompom. Začela je padati artiljerija opazk, pripomb, obtožb in pri tem so se (delno upravičeno) postavili pod vprašaj (vsi) Agassijevi športni dosežki. Vsaj jaz sem dobil takšen občutek. Pri tem je največji hec, da so "pozabili" omeniti, da je bilo tisto leto eno najslabših v Agassijevi burni karieri, da pravzaprav nikjer v knjigi ne piše in ni razvidno, da bi mu drogica pomagala pri katerem koli športnem aspektu. Nasprotno, več kot nedvoumno je zapisano, da gre za rekreativno drog, da je bila tudi tako uporabljana in je pustila več negativnih kot pozitivnih posledic. Pika. Je pa res, da mu je mogoče prav ta izkušnja, ki ga je potisnila življenjsko stopničko nižje, pomagala, da je nato stopil dve stopnici višje. Iz tega vidika, ja, chrystalmeth mu je pomagal do večjih uspehov.
Tudi probleme z lasmi je imel (pa ne z njihovo dolžino ali sivino), in prav novinarji, ki se radi vtaknejo v vsako malenkost, bi lahko vedeli, da je med lasnimi vstavki in lasuljo velika razlika. Ampak pustimo malenkosti ob strani, ne?
Skratka, najbolj razvpite in očitane mu nemoralnosti niso niti približnos srž knjige. In - zanimivo - nikjer nisem zasledil, da bi o njem pisali. Bistvu, namreč. Tudi tukaj ne bom. Ne bi bilo škoda nekomu razkriti poante knjige, ki je še ni prebral?
Mogoče pa je prav v tem keč. Game, set, match!