Križarjenje 1. in 2. dan

Pa dajmo še kaj napisat o letošnjem dopustu. Letos prvič sploh - križarjenje! Wow! Ja, tudi jaz sem tako mislil. In tudi je - en velik WOW!
Ampak najprej je bila na vrsti 10 urna vožnja do Civitavecchie, ki leži "od oke" 70 km JZ od Rima. Pri italijanskih voznikih, ki si tega naziva sploh ne zaslužijo, se vožnja po avtocesti sprevrže v boj za preživetje in proti njim. Ter spancu. Sploh, če si dan pred tem opravil v enakem času pot iz Backnanga pri Stuttgartu do Maribora (slabih 700 km). Zastoji pač. Spal pa borih 5 uric.
Kakorkoli, dopust in s tem neuradni honeymoon je bil pred vrati. Ladja - ogromna. Soba - velika, nad pričakovanji. Cene - točno, ogromno velike. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam. Voila, cenik.
Po uvodnem spoznavanju ladje in njenih 14. nadstropij (dejansko jih potniki uporabljajo kakšnih deset, od tega so v štirih splani prostori) prvega dne, smo naslednji dan okrog poldneva prispeli v Catanio. Mesto, ki leži tik pod Etno. Umazano (delno zaradivulkanskega prahu, ki ga nosi z Etne, ampak samo delno), z izjemno lepo arhitekturo in nadpovprečno veliko policije na cesti. Za naše podalpske razmere, seveda. Temu primerno nadpovprečna je tudi stopnja kriminala. In še nekaj ima to sicilijansko mesto, kar naša državica nima - aktivno italijansko mafijo. Zato pač policija.
Etne si nisva pobliže pogledala, čeprav bi lahko šla na organiziran izlet s čisto pravim džipom. Vsi izleti se namreč dodatno plačajo, in ja, niso najbolj poceni. Ker sva se že pred tem odločila, da greva na voden ogled Herakliona na Kreti in Aten, sva jo po Catanii ubrala peške. Najbolj zanimiv utrinek tega dne? Policaj (morda je bil le varnostnik) v neprebojnem jopiču in nabito pištolo za pasom, ki je počival sedeč na bližnjem skuterju pred manjšo poslovalnico neke banke. Na žalost ga nisem slikal. Zato pa kratek pregled fotk tistega dne.