Zima, zima bela...

... je pokazala zobe. Jaz pa sem ji pokazal lopato in odmrzovalec šip, pa sva imela nekako poravnane račune. Od četrtka do danes se zgodilo nič kaj pretresljivega. V petek smo imeli eno izmed službenih prednovoletnih zabav (slik žal nimam). Ta je bila druga v vrsti. Prva se je zgodila že v sredo v LJ, ki jo je imel samo naš oddelek, katere se pa nisem udeležil - vzrok: objava nižje. No, zadnja službena zabava, ki bo v četrtek se bo pa odvijala tukaj. Ampak to sploh ni bil namen posta. Danes post nima nikakršnega namena sploh. Lahko bi pisal o sistemu čakanja v vrsti (pošta, lekarna, banke, mesar ...), ki je pri nas (in seveda večinoma povsod) popolnoma mimo, nedodelan in izpod vsake kritike. Da se o zaplankanih ljudeh niti ne pogovarjamo. Za vzor bi si lahko vzeli NKBM. Že samo zaradi tega "pravičnega sistema čakanja", jim privoščim kak dodaten evro na borzni kotaciji. No, pa ne bom o tem pisal. Lahko bi malo odjadral v sfero "začetka sveta", seveda pod vplivom Zofijinega sveta, ki ga pravkar prebiram. Na enem mestu knjige, ki govori o filozofiji Kanta, je del, ki pravi:
"Ravno tako pomenljivo je reči, da se je svet moral nekoč v času začeti, kakor reči, da sploh ni imel takega začetka. Vendar sta obe možnosti za razum enako nepredstavljivi. Lahko trdimo, da je svet od nekdaj, ampak ali more kakšna stvar obstajati od nekdaj, ne da bi se morala kdaj začeti? In če se tako po sili razmer namesto tega zatečemo k nasprotnemu vidiku in rečemo, da se je svet nekoč moral začeti, potem se je pač moral začeti iz nič, če nočemo govoriti samo o preobrazbi iz enega stanja v drugo. Ampak ali sploh more kaj nastati iz čistega niča?"
Torej, če se premaknemo iz našega mortalnega sveta na čisti začetek - nam je sploh doumljiv? Predstavljiv, kot že rečeno, zagotovo ne. Pa lahko iz nič sploh kaj nastane? Pa tudi, če je svet nastal iz nič - tudi ta nič je moral od nekod "priti", nekje obstajati, ali malo drugače - kar je iz nič nastalo (svet), je moralo nastati v nek prostor. In se je ta prostor generiral sam od sebe, hkrati z nastankom sveta iz nič? Je bil "svet" na začetku prav ta in samo ta nesnovni prostor, brez materije? Kdaj se je potem začel "čas"? Pred nič, po nič, nekje vmes? Ogromno vprašanj in podvprašanj bi se še dalo postaviti na to temo (pa tako malo odgovorov podati).
Res smo hudo omejeni v naših zmožnostih dojemanja takih stvari. Škoda. Bi bilo zanimivo vedeti.
In ko pišem te "težke" vrstice, mi v ozadju iz zvočnikov Murat & Jose prepevata Vzem' si ga na izi. Najboljše da res. Jutri je pred mano dan D. Ali bolje - dan S, kot Sociologija...