Po jutru se dan pozna? Ja, in večer tudi. Ni lepšega začetka dneva, kot če se ugrizneš v ustnico - pri tem pa si prepričan, da boš ugriznil v sočno jabolko. In to ne bilokatero, ampak Careviča! Čez pol ure presedlaš na čokoladni muffin posut s kokosom in se ugrizneš ponovno - na isto mesto.
In ko misliš, da ne more biti slabše, dobiš navodila delodajalca, da moraš stvari, ki si jih do sedaj opravljal po predhodnih navodilih, sedaj narediti popolnoma drugače. Pri tem pa veš, da bodo skoraj gotovo čez 14 dni sledila nova navodila. Seveda drugačna od teh. Morda pa zelo podobna prvim, s katerimi že od začetka ni bilo nič narobe. Pa kaj bi o tem...
Za zaključek dneva si pripraviš izvrsten čaj, ki bo spral vse ponedeljkove tegobe. Ker je zima, je seveda vroč - čaj namreč. Peklensko vroč! To ugotoviš najkasneje takrat, ko v desni roki neseš športno torbo nazaj na svoje mesto (ja, ponedeljki so pri meni rekreativno obarvani, pa o tem kdaj drugič), zraven pa skodelico čaja. V levi roki. In ker desničarji z levo nismo najbolj spretni, se ti zgodi smola, da si po roki, v kateri držiš čaj, spustiš pol deci kropa. Nadaljevanje si lahko predstavljate sami. Ne, nisem izpustil šalice. Ušla pa mi je kakšna grda beseda, priznam.
Morda pa je bil tudi Cankar desničar in mu je mati ponudila skodelico kave v levo roko?
"Ne mati, ne maram z levo! V desnico mi dajte." In potem ga je pekla vest, peklensko ga je žgala...
Ni komentarjev:
Objavite komentar