Meniskus

Danes sem se končno spravil na slikanje kolena, ki mi zadnji mesec dni že pošteno nagaja. Ker sem predvideval, da gre najbrž "samo" za vezi, ali kot so dodali drugi, mogoče še za meniskus, se mi ni tako zelo mudilo zabijati časa v čakalne vrste. Ampak, ker se mi že pošteno kolca po športu (ne, za šah žal nimam pravega (beri: dovolj slabega ;)) nasprotnika), sem danes vzel v službi prosto in se odpravil UKC-ju naproti, da se odrešim športno abstinenčnih muk. Malo morgen!
Za krajšanje časa v čakalnici, mi je družbo delal Kierkegaard in njegova knjiga Bolezen za smrt, v kateri se na začetku posveča predvsem obupu. Kako prikladno čtivo za bolnišnično čakalnico!
Ko sem le prišel na vrsto za prvi (informativni) pregled, potem ko sem moral nekemu gospodu Jarcu dopovedat, da so klicali JarHa in ne JarCa, so me napotili na rentgen, nato pa na drugo zdravniško lekturo s slikami. No, v tej rundi se je gospodu Jarcu le uspelu prebiti mimo moje 90 kg malenkosti, čeprav so spet klicali mene in ne njega. Ne morem verjet, kako se ljudje lahko naredijo gladko neumne, ne glede na to, kako bedasto potem v resnici izpadejo. Kakorkoli... Izvedel sem, da nimam nič zlomljeno (no shit?!), da je, zraven manjšega izliva v kolenu, najbrž problem v meniskusu, da pa mi dr. ne more točno povedati kje, od tega pa je med drugim tudi odvisno kako hitro se bo meniskus (če sploh tukaj tiči vzrok) celil. To lahko ugotovijo sicer z magnetno resonanco, ki pa je v bolnici ne delajo (vsaj za take reči). Po eni strani, na srečo. Mi je pa predpisal 2-3 mesece mirovanja oz. ne obremenjevanja kolena (razen plavanja in kolesarjenja), v kolikor pa po 3-4 mesecih ne bo boljše, naj pridem še enkrat. Takrat bo najbrž potreben tudi pregled pri ortopedu.
Carsko. Zakon. Bravo Kierkegaard. Čeprav ni Sören kriv, da je bil pametna glavca, jaz ga pa jemljem v čakalnico.