petek, 31. oktober 2008

Nekaj pokazateljev...




... da imaš več kot "le nekaj" kilogramov preveč in da v zadnjem času ješ več kot ponavadi (beri: si se zredil kot prase):

- skuter "pije" precej več bencina kot ga je sicer, čeprav si pred kratikm opravil servis in voziš zelo vzorno
- za britje porabiš precej več pene kot si jo včasih (podbradek pač terja svoj davek)
- v pasu delaš dodatne luknje, a v obratno smer kot je to sicer navada
- šal si lahko sedaj oviješ le enkrat okrog vratu, čeprav si ga lahko pred kratkim še 2x
- v "All you can eat" restavraciji te vljudno prosijo, če bi lahko počasi šel domov
- v McDonaldsu naročiš družinski menu samo zase
- poobedek pred in po kosilu (zajtrku in večerji) postane nekaj normalnega

No, še zmeraj pa je najbolj preprost način enostavno stopiti na tehtnico, se pogledati v ogledalo in si priznati: "Mater, sem postal udoben. Ne debel, udoben!"

četrtek, 16. oktober 2008

Cockta film


Kot da ne bi imel boljšega dela (in najbrž ga res nimam), sem porabil dragocene pol ure za izdelavo tega nesmisla:




Ampak lušno pa je bilo...:)

torek, 14. oktober 2008

Jack Daniels, Martini, Kalašnikov...




Ko sem iskal material za novo izdajo City Magazina, sem mimogrede naletel na ta hec.
Led v obliki municije za AK-47 ali kalašnikov, po domače. Pravzaprav modelčki za oblikovanje le-tega. Čeprav sem bolj pacifistične nravi, pa si nisem mogel kaj, da se mi ne bi zdelo zelo hudo kul, ko sem si predstavljal, da dobiš serviranega dvojnega Jacka z dvema kockama tega ledu. Emm...kockama?

petek, 10. oktober 2008

Meniskus




Danes sem se končno spravil na slikanje kolena, ki mi zadnji mesec dni že pošteno nagaja. Ker sem predvideval, da gre najbrž "samo" za vezi, ali kot so dodali drugi, mogoče še za meniskus, se mi ni tako zelo mudilo zabijati časa v čakalne vrste. Ampak, ker se mi že pošteno kolca po športu (ne, za šah žal nimam pravega (beri: dovolj slabega ;)) nasprotnika), sem danes vzel v službi prosto in se odpravil UKC-ju naproti, da se odrešim športno abstinenčnih muk. Malo morgen!
Za krajšanje časa v čakalnici, mi je družbo delal Kierkegaard in njegova knjiga Bolezen za smrt, v kateri se na začetku posveča predvsem obupu. Kako prikladno čtivo za bolnišnično čakalnico!
Ko sem le prišel na vrsto za prvi (informativni) pregled, potem ko sem moral nekemu gospodu Jarcu dopovedat, da so klicali JarHa in ne JarCa, so me napotili na rentgen, nato pa na drugo zdravniško lekturo s slikami. No, v tej rundi se je gospodu Jarcu le uspelu prebiti mimo moje 90 kg malenkosti, čeprav so spet klicali mene in ne njega. Ne morem verjet, kako se ljudje lahko naredijo gladko neumne, ne glede na to, kako bedasto potem v resnici izpadejo. Kakorkoli... Izvedel sem, da nimam nič zlomljeno (no shit?!), da je, zraven manjšega izliva v kolenu, najbrž problem v meniskusu, da pa mi dr. ne more točno povedati kje, od tega pa je med drugim tudi odvisno kako hitro se bo meniskus (če sploh tukaj tiči vzrok) celil. To lahko ugotovijo sicer z magnetno resonanco, ki pa je v bolnici ne delajo (vsaj za take reči). Po eni strani, na srečo. Mi je pa predpisal 2-3 mesece mirovanja oz. ne obremenjevanja kolena (razen plavanja in kolesarjenja), v kolikor pa po 3-4 mesecih ne bo boljše, naj pridem še enkrat. Takrat bo najbrž potreben tudi pregled pri ortopedu.
Carsko. Zakon. Bravo Kierkegaard. Čeprav ni Sören kriv, da je bil pametna glavca, jaz ga pa jemljem v čakalnico.

torek, 7. oktober 2008

Jarh in Wikipedia


Priznam - "malo" je narcisoidno, če sam sebe iščeš po Googlu. A je po svoje zabavno. Poizkusite! Kakorkoli, ta hec ima svojo zgodovino, ki izvira iz sedanje službe, ko nam je bil obseg dela še toliko naklonjen, da smo v minuti predaha, ki smo si ga vsak neparni dan v tednu privoščili, malo poguglali po naših priimkih in se pozabavali ob hecnih zadetkih. Kaj vse se najde! Od tega, da je po kolegu poimenovana zavarovalna družba v tujini, čevlji, tovarna, lik vampirja v filmu, menda celo neko letališče v Rusiji.
Skratka, danes mi je bilo pet minut pred odrešilnim koncem delovnega dne dano, da sem spet malo fetiširal s priimki po vseznalcu Googlu. Tokrat sem dodal še imena. Med drugim tudi svojega. In na kaj sem naletel? Jasno, na prvih dveh mestih blog in Facebook, potem še nekaj linkov iz smetišča zgodovine, nakar pa - tataratatata (fanfare) - Wikipedia.
Kaj počnem jaz v svetu Wikija?! Prav smešni mi je bilo, ker sem mislil, da gre najbrž za kakšno pomoto. Ampak ne, uvrščen sem med slovenske pisce znanstvene fantastike! Po svoje je pa tudi žalostno (kakor se pač vzame), kajti s tem je hitro jasno, kje je naše rodne zemlje ZF literatura, če sem se na tem seznamu znašel celo jaz, h kateri sem prispeval skromno zgodbo (ki ni bog ve kaj). Le-ta je bila objavljena v Blodnjaku 4, zbirki slovenske znanstvene fantastike.
Je pa vseeno prijeten občutek, ko vidiš svoje ime napisano ob imenih, ki res nekaj pomenijo (ne samo v ZF krogih) - Vid Pečjak, Branko Gradišnik, Miha Remec, Bojan Meserko, Josip Stritar, Leopold Suhodolčan, Ivan Tavčar, Feri Lainšček, Janez Trdina, Simon Jenko, Vladimir Pavšič a.k.a. Matej Bor, med njimi tudi Dimitrij Rupel (ja, prav ste prebrali), pa Marjan Skvarča - čeravno veš, da ne najbolj upravičeno. A za mini egotrip je super. It made my day! :)


P.S.: Pri tem se mi je utrnila ideja - ko bo naravnim in sintetičnim drogam potekel rok trajanja (beri: jim bo odzvonilo), bo nastopil čas za postmoderne droge. Egotrip smo že navedli, pa superegostasy (slov. samozaveststasy) za raverje, IDhuana (ID = aj di) za klasike, kokjazoin za bolj premožne...

sobota, 4. oktober 2008

Kosmiči




Zadnjič sem zelo površno zasledil novico, da so ugotovili (najbrž kakši "strokovnjaki"), da kosmiči (naenkrat) niso več tako zdravi, kot s(m)o do nedavnega mislili, saj bi naj vsebovali toliko sladkorja, da izpadejo iz kategorije "zdravo". N-e m-e j-e-b-a-t!
Kako velik ekspert pa moraš biti, da pogledaš na škatlo cornflakesov, prebereš hranilne vrednosti in deleže ter pogruntaš, da vsebujejo "od oke" 65% ogljikovih hidratov ali po domače povedano - cukra?