sreda, 3. september 2008

Memento mori




Ne vem zakaj, a odkar sem v osnovni šoli slišal za besedno zvezo "bistroumni nesmisel" in v povezavi s tem Prešernov "Memento mori", se mi vsake toliko po glavi zapodi misel "...molče trobental bo...".
Najbrž zato, ker se z bistroumnimi nesmisli dnevno srečujem najpogosteje v službi in tam o njih tudi razmišljam. No, v zadnjem času - in vse do volitev, ko bo sezona neumnosti pri vrelišču - nam z njimi redno strežjo ti in oni prvaki (hm, le kateri od njih je kdaj resnično zmagal?) političnih strank. Pa kaj bi to...

Raje obudimo spomine na rosne dni in Dr. Figa, ki menda tega vzdevka ni dobil po tem, ker bi otrokom delil smokve.


Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.

Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodí od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta,
in od veselja do veselja leta,
de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri.

Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva,
v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva
molčé trobental bo: "Memento móri!"

Ni komentarjev: