sreda, 14. januar 2009

Potovalna hitrost




Danes sem v Večeru prebral, da so znanstveniki ugotovili, da se mama Zemlja vrti okrog središča naše galaksije s skoraj 1.000.000 km/h, kar je nekje 160.000 km/h hitreje kot so domnevali do nedavnega.
Ok, zanimiva novica. Normalno in kako bi bilo drugače, saj je nenazadnje logično in prav, da vsake toliko odkrijejo kakšen nov premik v starih postavljenih (hipo)tezah, da se nekdaj znanstveno verificirana dejstva na novo premešajo.
In ni šlo drugače, kot da sem se vprašal: koliko bodočih (ali pa nekdanjih) astronomov, astronavtov in ostalih nebesnosvodnih izobraževancev, je padlo na preverjanju znanja, ker so se "vsekali" za recimo dobrih 100.000 km/h, ob vprašanju kako hitro pa potujemo po vsemirju? Pa so bili v resnici bližje trenutno veljavnem odgovoru.
In nauk, poduk ali morala te zgodbe (kot smo se učili pri osnovnošolskih basnih, le da tukaj kot edina žival nastopa človek)? Ne velja se obremenjevati z napačnimi odgovori, ki se čez čas izkažejo za pravilne. In nato spet za napačne. Pa spet pravilne. In nato spet...

petek, 2. januar 2009

Prvi v prvem




Ja, seveda vsem želim vse naj in orto in mega ter karkokoli-si-kdorkoli-zeli-in-kadarkoli-bi-to-imel/a. Kdaj pa ne? Kot da je kdaj dan v letu, ko komu resnično želimo kaj slabega... Pustimo politike ob strani. In zakaj je 'včeraj 2008' tako zelo spremenjeno od 'danes 2009', da si moramo kar naenkrat voščiti vse dobro, prej pa celo leto nič? Saj vem. Običaj, folklora, čredni nagon. Pa še lepo in toplo je, ko ti nekdo zaželi kaj lepega. Saj v principu ni s tem nič narobe. Kot s 1. novembrom ne. In raznimi drugimi obletnicami, če le niso izrečene dobre želje na vrsti le in samo takrat. Sicer si pa resnično želim, da ste vsi prijetno in po pričakovanjih praznovali zadnje leto prve dekade novega tisočletja.
Ko smo bili prej prav pri politikih... Na Izklopu sem zasledil ta politični hec, ki je bil objavljen na 24urah. Resnično priporočam klik ali pa kar ogled videa spodaj. :)



četrtek, 25. december 2008

Poštar zvoni samo...




...kadar ne trka. Vse je možno, če imaš sposobnega poštarja. Ali pa le tri stranke na enem naslovu. Od katerih ene ni, ena je samo ena, dva sva pa Jarha. In tako naju je našla zgornja švedska voščilnica. Brez problema. Meni se zdi kul in posrečeno. Sploh, ker je voščilnica od človeka, ki na "slepo" stopi na pravi avtobus, v pravo smer, izstopi na pravi postaji in te v bistvu najde sprve, čeprav mesta, okolice in njegovega javnega prevoza pravzaprav ne pozna.
Istega naslova z avtom in GPS navigacijo ne najde. Svaka mu čast!



P.S.: Menjam orehovo/čokoladno/makovo potico za kruh.

petek, 19. december 2008

Valuev vs. Holyfield




Kaj pa to? Kaj pa ko bo boks v živo na Šport TV-ju? Čeprav si bosta nasproti stala športna starčka (Valuev 35 let, Holyfiled 46!), so izgledi za zanimiv boj več kot obetavni. Tudi statistika enega (Nikolaj: 49-1, 34 KO) in drugega (Evander: 42-9-2, 27 KO) ni od muh.
Orjaški Rus mi sicer nikoli ni bil najbolj pri srcu. Roko na (to isto) srce, najbolj simpatičen res ni. Zato pa mi je bil Evander od nekdaj prava boksarska postava. In kdo ga ne pozna najmanj po tistem legendarnem matchu s Tysonom, ko mu je ta odgriznil del desnega uhlja?
Ta borba prinaša najbrž več vprašanj kot od odgovorov. Če samo pogledamo, kako različnih postav sta velemojstra težkih pesti. Na uradnem tehtanju je imel 2,13 metra visoki Valuev 140 kg! Holyfield z dobrih 1,89 m tudi ni nek možicelj, a proti Rusu izpade pravi revček. In to kljub svojim ne ravno skromnim 97 kilogramom, ki jih je prinesel na tehtnico. O tem, da je Holyfield poklicni boksar skoraj tako dolgo, kot je Valuev star, je nesmiselno razpravljati. A kar je pri temu kronološkemu dejstvu bolj zanimivo - "The Real Deal" je še zmeraj je živ!
Tako ali drugače, jutrišnji večer bo v znamenju kokic in boksa. Kdo se mi pridruži?

ponedeljek, 15. december 2008

Inšpektor Derrick




V čem je finta? Zakaj se spomnimo in omenjamo ljudi ter njihove dosežke predvsem takrat, ko je že prepozno? Takrat, ko preminejo? Nimam pojma. Clueless. No, če bi želel in hotel bi se najbrž že dokopal do vsaj kakšnega, če ne že do takšnega in drugačnega odgovora. Pa se mi ne. Naj ostane pri zgornjih vprašanjih.
Derrick. Horst Tappert v resničnem življenju. Ampak zame samo Derrick. Stric policaj in njegova krimi serija, ki mi prikliče v spomin lepe trenutke otroštva, ki sem jih preživel pri babici. Sama je bila mega oboževalka dobrih starih nemških krimičev, a najbrž ga ni bilo čez Oberinspektorja Derricka. Menda je v 281 nadaljevanjih razvozlal prav vse primere, razen enega. No, še en "nerešen primer" je ostal - on sam. Ali pa bi bilo bolje, če bi napisal, da ga je v 85. letu rešila smrt?
Ne vem. Danes že drugič, kar se sicer sila redko zgodi. Vem pa, da je bila serija za svoje časa zelo gledljiva, takšna je najbrž tudi danes. Škoda, da takšnih več ne delajo...