sreda, 5. november 2008

Avstrija, Bau-max hiška in zli nameni




Kaj pa Österajheri in njihov sedaj že kar famozni napis? Pa Haiderjev duh, ki je še kako živ? Največji hec pri tem pa je, da sva se z drago ženo (s katero imava na današnji dan za seboj 4 mesece srečnega zakona :))) nedavno tega smukala po teh vzorčnih hišicah, se malo pasla po njihovih katalogih in kradla - ideje. Kaj drugega namreč te hiše nimajo za ponudit. Ideje in tu ter tam kakšen prospekt. In to je to. Me prav zanima, kaj bi naj ti nepridipravi sunili. Plastično sadje, mogoče?
Je pa ta napis več kot žaljiv, saj nas vrača v jeklene čase hlapčevanja pod Avstro-Ogrsko. Brez dvoma. A so takšni napisi, vsemu zgražanju navkljub, dobra iztočnica za nekatera zanimiva razmišljanja. To, da je napis 1/4 angleški in 3/4 nemški (avstrijski), je še najmanj sporno, čeprav s tem kaže dve stvari - razen najbolj očitne, da pisec ne obvlada najbolje angleškega jezika, predvsem to, da je avtor opozorila očitno smatral, da "Slowenen + Kroaten" ne znamo dovolj nemško, da bi si "zaslužili" vsaj enojezičen napis. Očitno je poanto dvojezičnih tabel malo napačno razumel. Ušlo pa mu je tudi dejstvo, da Janezi in Kockasti že desetletja trosimo znaten znesek BDP-ja v njihov erar, zatorej smo se najkasneje v tem času še kako dobro priučili jodlanja. Pardon, avstrijske nemščine (če kot taka sploh obstaja).
Zanimiva je delitev oz. predsodek (pa nevednost in posploševanje), da kradejo samo Slovenci in Hrvati. Izpostavljena sta torej dva naroda. Pa se zaradi tega sploh ne čutim posebej prizadetega. Bi pa bilo zanimivo, če bi vstopil v hiško Bosanec ali Srb, morda celo Črnogorec, katere bi začel strumni hišni čuvaj naganjati ven z besedami, če morda niso videli table?! Seveda so jo, ampak na njej njih pač ni. Pa s tem ne želim nakazati na možnost, da so oni kradljivci. Daleč od tega. Stigma je pač takšna, da če bi imel pisec sramotnega napisa več časa (in znanja kako se kakšen narod napiše v njemu lastnem ali vsaj razumljivem jeziku), bi na list stlačil verjetno še "Jugoslowanen", pa Romuni in Bolgari ne bi izostali, Albance in vzhodnobaltiške državljane ne smemo pozabiti. Da bo stvar bolj zanesljiva, dodajmo še barvo kože, las in nohtov. Ah, tu imamo še veroizpoved. Morda bi bil seznam krajši, če bi na vrata izobesili kratek napis, kdo so tisti, ki vstop imajo. Pa prosim brez kavcije!
Še bolj zanimivo je vprašanje ali je to opozorilo plod samostojne iniciative tam zaposlenega ali vodstva Baumaxa. Verjetno gre za nastrpnostni izpad posameznika, ki ga tarejo vsakodnevne človeške tegobe in si da pač duška tam, kjer si ga ne bi smel. Ne predstavljam si, da bi bila to odredba koga iz vodstvene strukture podjetja. Vprašanje, komu bi v tem primeru v bodoče še prodajali nebesa na zemlji (beri: lasten domek v obliki hiše).
Sicer pa, če s(m)o pohopsali vse kar ni bilo pribito z žeblji (če ta izjava drži), sploh ne vidim potrebe, da bi tak napis sploh še bilo potrebno izobesiti. Itak je prepozno. Morda pa se je napis zgodil prav 31. oktobra, na dan reformacije, in so zaposleni ravnali le v duhu starega Martina ter pribili na vrata eno samo tezo.

Za na konec. Kaj je rekel mali Janezek, ko ga je hudi severni sosed po dolgih kradljivih prstih? "Au, stric!"
Je že tako, da smo včasih hodili po riž k Debeli berti, danes pa po šraufe in žeblje v Bau-maxa.

petek, 31. oktober 2008

Nekaj pokazateljev...




... da imaš več kot "le nekaj" kilogramov preveč in da v zadnjem času ješ več kot ponavadi (beri: si se zredil kot prase):

- skuter "pije" precej več bencina kot ga je sicer, čeprav si pred kratikm opravil servis in voziš zelo vzorno
- za britje porabiš precej več pene kot si jo včasih (podbradek pač terja svoj davek)
- v pasu delaš dodatne luknje, a v obratno smer kot je to sicer navada
- šal si lahko sedaj oviješ le enkrat okrog vratu, čeprav si ga lahko pred kratkim še 2x
- v "All you can eat" restavraciji te vljudno prosijo, če bi lahko počasi šel domov
- v McDonaldsu naročiš družinski menu samo zase
- poobedek pred in po kosilu (zajtrku in večerji) postane nekaj normalnega

No, še zmeraj pa je najbolj preprost način enostavno stopiti na tehtnico, se pogledati v ogledalo in si priznati: "Mater, sem postal udoben. Ne debel, udoben!"

četrtek, 16. oktober 2008

Cockta film


Kot da ne bi imel boljšega dela (in najbrž ga res nimam), sem porabil dragocene pol ure za izdelavo tega nesmisla:




Ampak lušno pa je bilo...:)

torek, 14. oktober 2008

Jack Daniels, Martini, Kalašnikov...




Ko sem iskal material za novo izdajo City Magazina, sem mimogrede naletel na ta hec.
Led v obliki municije za AK-47 ali kalašnikov, po domače. Pravzaprav modelčki za oblikovanje le-tega. Čeprav sem bolj pacifistične nravi, pa si nisem mogel kaj, da se mi ne bi zdelo zelo hudo kul, ko sem si predstavljal, da dobiš serviranega dvojnega Jacka z dvema kockama tega ledu. Emm...kockama?

petek, 10. oktober 2008

Meniskus




Danes sem se končno spravil na slikanje kolena, ki mi zadnji mesec dni že pošteno nagaja. Ker sem predvideval, da gre najbrž "samo" za vezi, ali kot so dodali drugi, mogoče še za meniskus, se mi ni tako zelo mudilo zabijati časa v čakalne vrste. Ampak, ker se mi že pošteno kolca po športu (ne, za šah žal nimam pravega (beri: dovolj slabega ;)) nasprotnika), sem danes vzel v službi prosto in se odpravil UKC-ju naproti, da se odrešim športno abstinenčnih muk. Malo morgen!
Za krajšanje časa v čakalnici, mi je družbo delal Kierkegaard in njegova knjiga Bolezen za smrt, v kateri se na začetku posveča predvsem obupu. Kako prikladno čtivo za bolnišnično čakalnico!
Ko sem le prišel na vrsto za prvi (informativni) pregled, potem ko sem moral nekemu gospodu Jarcu dopovedat, da so klicali JarHa in ne JarCa, so me napotili na rentgen, nato pa na drugo zdravniško lekturo s slikami. No, v tej rundi se je gospodu Jarcu le uspelu prebiti mimo moje 90 kg malenkosti, čeprav so spet klicali mene in ne njega. Ne morem verjet, kako se ljudje lahko naredijo gladko neumne, ne glede na to, kako bedasto potem v resnici izpadejo. Kakorkoli... Izvedel sem, da nimam nič zlomljeno (no shit?!), da je, zraven manjšega izliva v kolenu, najbrž problem v meniskusu, da pa mi dr. ne more točno povedati kje, od tega pa je med drugim tudi odvisno kako hitro se bo meniskus (če sploh tukaj tiči vzrok) celil. To lahko ugotovijo sicer z magnetno resonanco, ki pa je v bolnici ne delajo (vsaj za take reči). Po eni strani, na srečo. Mi je pa predpisal 2-3 mesece mirovanja oz. ne obremenjevanja kolena (razen plavanja in kolesarjenja), v kolikor pa po 3-4 mesecih ne bo boljše, naj pridem še enkrat. Takrat bo najbrž potreben tudi pregled pri ortopedu.
Carsko. Zakon. Bravo Kierkegaard. Čeprav ni Sören kriv, da je bil pametna glavca, jaz ga pa jemljem v čakalnico.