Jarhizmi

Porsche 911 GT3 RS 4.0

2011-04-29T19:54:00.000+02:00

Če še slučjano kdo išče darilo za Hanin 1. rojstni dan, mu lahko čisto potihem prišepnem in izdam njeno najbolj varovano, a hkrati vročo željo: Porsche 911 GT3 RS. Res si ga zelo močno in iskreno želi.
4000 ccm, 500 KM pri 8250 obratov, 3,8 sekunde do 100... in kaj je najboljše pri celotni zadevi? Niti 200.000 € ne stane!
Mar ni skromna naša prestolonaslednica?

Eko

2011-04-10T21:27:00.000+02:00

Zanimivo, da so (kao) ekološke stvari - hrana, gorivo, vrečke, karkolidrugegakarbremeniokoljenatakšenalidrugačennačin - na voljo zmeraj zgolj kot opcija. Dražja izbira - v veliki večini primerov, seveda. Obstaja nešteto predpisov, ki nam omejujejo našo kvazi svobodo (izbire) in nam točjo določajo kaj smemo ali ne, kaj moramo ali ne rabimo.
Le za ekološko, okolju prijazno nisem zasledil nikjer nobenega predpisa, ki bi določal, da je potrebno nekaj brez izjeme kupiti eko.
Zakaj ni nikjer predpisano, da se enostavno ne sme prodajati druhig oz. moramo kupovati le razgradljive vrečke (Sparove krompirjevke, ki se razgradijo na kompostu, recimo)? Vozila, ki imajo emisije CO2 pod točno določeno mejo (zaradi mene tudi hibride, čeprav se na tem mestu dodatno razveja eko zgodba na izdelavo in razgradnjo akumulatorjev)? Hrano, ki je pri in predelana na način, da ne obremenjuje okolja?

Zakajev o točno določenih primerih, ki bi jih bilo več kot modro urediti s predpisi, je prav toliko kot vicev o Chucku Norrisu.
A odgovor je najbrž enoznačen - $ (ali €, valuta niti ni važna, glavno, da je konvertibilna)!

Svinjska zobna pasta

2011-02-11T19:28:00.000+01:00

No, takšen je le okus. In ja, zobna pasta z okusom slanine v resnici obstaja. Verjamem, da nadaljnji komentar ni potreben.

Vir: Uncrate

Naši - vaši, beli - rdeči - črni, indijanci in kavbojci

2011-01-31T20:17:00.000+01:00

Naj nekdo, ki o tem resnično kaj ve, saj kot kaže živim v nekem napačnem prepričanju, morda celo iluziji, spusti žarek razsvetlitve v mračnost moje zmote.
Naj bo tako ali drugače, drznil si bom malo pokomentirati, čeprav sem že ničkolikokrat sam pri sebi sklenil, da tega ne bom več počel, se kljub temu spustil na presneto tanek led in se najdel tega zarečenega kruha, ki ni ne bel ne črn, še najmanj pa mešan. Gre namreč za tole - komur se da brati zaplet v celoti beri tukaj - sicer pa kratek povzetek zadeve:

Jabolko spora je imenovanje tega g. Ribiča, pardon, g. Fišerja, za generalnega državnega tožilca. Ki je leta 1975 (ribil v kalnih vodah?) in podal obtožni predlog zoper neko gospo in dva duhovnika, ki so "želeli postaviti verski simbol in ohraniti spomin na mrtve" ali drugače " ... 1975. leta na kraju Na Vršah pod hribom Lajše nad Cerknim (je) dala postaviti 2,5 m visok spomenik v obliki križa v februarju 1944. leta tamkaj likvidiranim narodnim izdajalcem."

No, ti mrtvi so sedaj "žrtve komunističnega nasilja", kot jih označujejo novodobniki (pa tudi kak bogaboječ starodobnik bi se našel) oz. "narodni izdajalci", kot jih je takrat označil Fišer.
Učili so nas, da je bil takratni kler bolj bele kot rdeče barve ter je z veseljem kolaboriral z okupatorjem. Kar mislim, da ni sporno. Kakor tudi ne, da je rdeča pest udarila marsikdaj tudi mimo belega lica. Da so v smislu revolucije, ki je potekala v duhu pozitivnih sprememb, bili povojni poboji vse prej kot častna dejanja, ter da je bilo takrat ubitih tudi nekaj (in vsekakor preveč) nedolžnih ljudi. To je več ali manj jasno. Koliko nedolžnih pa je bilo pobitih (ali še kaj hujšega) zaradi teh na hitro "pospravljenih" ljudi? Se je to že pozabilo? Ni več moderno o tem govoriti?
In zdaj so naenkrat (kolaboranti in ostali grešne ovčice) žrtve komunističnega nasilja?! Daj(te) no! Saj razumem, da je zgodovina ponavadi stvar interpretacije vladajoče elite (ter da jo pišejo zmagovalci), ampak "koji klinac" se zdaj spet grejo. Normalno, da so jih likvidirali po hiterm postopku, brez "odvečnih" sodnijskih ceremonij. In ja (še enkrat), seveda so jih skupili tudi nedolžni, "švicarji", takšni, ki z vojno niso imeli nikakršne povezave.
Bi se morali mar "igrati" Nürnberške procese? Postaviti pre-haški tribunal? Vsi vemo kako potekajo sojenja pred slednjim. Kako je bilo v Nürnbergu, pa najbrž tisti, ki jim je tematika dovolj blizu, prav tako vedo, da mariskdo ni dočakal konca sojenja. Zaradi tega ali onega vzroka.
Skratka, zmagovalcev že dolgo ni več, poraženci pa kot kaže tekmujejo za... koga ali kaj že?

Včasih ni bilo dileme - zavezniki, sile osi in Švica. Danes pa vsi trpajo švicarsko čokolado in Ricolo, so sami sebi zavezniki na skupni osi zla, ki je postala splošno "dobro". Amen.

Ni mi bil...

2010-11-09T13:57:00.000+01:00

... všeč. Izgled, namreč. In če že nič ne (na)pišem, lahko vsaj kao narišem. Če tako pogojno imenujemo menjavo predloge na kateri počiva blog.
Pika.

Dvojna merila

2010-08-24T17:55:00.000+02:00

Vsi jih imamo. Eni si to priznamo, drugi ne. Nekateri so se z dvojnimi merili rodili, drugi so jih tekom življenja pridobili in se naučili z njimi mešetariti tako ali drugače, tretji jih imajo, pa ne vedo prav kaj bi z njimi. Pri enih je celotna življenjska sfera prepojena z njimi, drugi jih načelno zavračajo, čeprav se potihem zavedajo, da so globoko v njih, jih imajo, gojijo in jih s tem na neki način tudi priznavajo. Le situacije še ni bilo takšne, kjer bi popustila zavora moralnega zadržka.
Pa je vse le stvar situacije, po principu "priložnost dela tatu?" Na prvi pogled se že zazdi tako, saj je ponavadi konkretna situacija tista, ki izzove določena ravnanja. Brez akcije ni reakcije. In lahko smo še tako čistunski, teoretsko snežno belo čisti, s plemenitimi nameni, a če je situacija "prava", če smo izzvani na pravilen način, vsi "noter pademo".
Na koncu ugotovimo, da plavamo v istem loncu, da imajo vsi plavalci mokro kožo, le da se nekateri zadržujejo bolj ob robu, drugi mirno plavajo okrog ter do sredine in nazaj, tretji se brezbrižno potapljajo vse do dna. Univerzalnost človeških (nad)sposobnosti pač.
Če nečesa še nikoli nismo storili, še ne pomeni, da tega nismo sposobni. Le trenutka, situacije, ki bi nam dala možnost (re)akcije, izzvala v nas neki (nad)refleks, ki premika moralna načela popolnoma po svoje, razblinja mejo dobrega in slabega, še ni bilo na naši poti.
Dvojna merila imamo najmanj sami zase (a se tega ponavadi sploh ne zavedamo). Takoj zatem pridejo na vrsto naši bližnji. Pa daljni. Nenazadnje odigrata svojo vlogo individualni čut za pravičnost (ki ga v tem primeru lahko interpretiramo vsaj dvopomensko), denar - ne moremo verjet, kajne - in vse ostale možne konkretne situacije in vzvodi.
Zaadeva je v resnici precej preprosta. Dvojna merila obstajajo in pika. Če je to prav in pravično, je druga zgodba. Pa smo prepričani, da bi popolnoma izbrisali dvojna merila, če bi imeli to možnost? Popolnoma prepričani? Popolnoma izbrisali?

Nash dragi Presheren

2010-08-05T21:59:00.002+02:00

Razen novega "looka", ni nič novega. Na blogu vsaj. Sem pa zadnjič spet malo razmišljal. Ja, to se na žalost zadnje čase ne dogaja prav pogosto. Pa vendar, beseda je nekako nanesla na Prešernovega Povodnega moža - in takrat se je začelo. No, saj je bilo precej kratko in jedrnato.
Kot sliko povodnega moža si večina najbrž pred oči prikliče klišejsko podobo moža, ovitega v temen plašč, s črnim cilindrom na glavi, izpod katerega štrlijo neubogljivi dolgi črni lasje (glej zgoraj).
Prešeren je imel, se mi zdi, rad besedne igre. Najbrž zato, ker so blizu tudi meni. Skratka, povodni mož iz Povodnega moža sploh ni bil povodni mož, sem jel razmišljati. Niti ni bil podvodni mož, kot bi marsikdo mislil, sem tuhtal. Ne, POvodni mož je (bil) samo en. Po vodi je lahko hodil samo nekdo. Ergo? Za prispodobo povodnega moža v Povodnem možu se lahko skriva le Jezus. Ni druge. Logično. Saj ne, da mi je to všeč, ker mi je France zmeraj deloval malo poganski. Ampak, tej očitni logični povezavi je enostavno težko oporekati...
Literarni kritiki, zgodovinarji in teoretiki, zakaj me niste takoj vprašali?

Hooker, Slepička, Fukal...

2010-07-13T22:07:00.003+02:00

Jebiga, ne da se mi. To je bila prva misel, ki mi je padla na pamet, ko sem pomislil na moje Jarhizme. Pa je res. Ne da se mi. In to tako hudo, da sem z neta "drpno" nekaj starega odličnega bluesa, v izvedbi ateja in mame ter tatamate počasnih rifov, Johna Lee Hookerja. Hudo. No, saj je B.B. King tudi našel mesto zraven njega. Ampak bistvo - jebivetrstvo v polnem pomenu besede. In košček tega uživam v tem trenutku tudi jaz.
A če je kdo znal uživati življenje, ga užiti in resnično ceniti, spoštovati v pravem pomenu besede ter ga zajemati z veliko žlico, sta bila to ona dva. Njuna glasba to enostavno poje in igra.
Nema veze, bi rekli arbitražni bratje (in sestre). V ozadju zelení nepomembna fuzbal tekma slovenskega prvaka, ki se mi je ne da ošvrkniti niti s tretjim očesom, ki ga nimam. Kaj šele z levim, s katerim bi celo kaj videl. Je dovolj, da izza vogala buta zeleni barvni odtenek, ki se ga trudim prezreti.
Svetovno prvenstvo je očitno terjalo svojo desetino. Z narejeno sveto preproščino me je pustilo precej hladnega. Z veseljem bi, tokrat izjemoma, cerkveni davek prav resnično plačal dušebrižnikom, samo za kanček tistega vzhičenja, ki me je grabilo davnega '94, ko so kopačke brusili v ZDA. Jebiga, tokrat se pač njim ni dalo. Fuzbalerjem, ne cerkvenikom. Njim se vedno da, za dovolj velik drobiž...
Ima pa blues zraven odličnih izvajalcev, predvsem odličen timing. Ko ti začne komad in njegov zmeraj isti ritem najedat in je že na meji, da ti gre na k****, se komad konča. Kratko in jedrnato. Enostavno vedo, kdaj je treba zaključiti, spakirati kovčke in se posloviti. Nekaj, česar nas večina ni sposobna. Jebiga, to se nam pač očitno da. Bluzit. Ne blues, bluz.
Mimogrede, tretje oko je namignilo levemu očesu, da se sprehodi po ekranu. Z namenom, očitno. Kdo je dal tretji gol za nasprotnike? Slepička. Častna! Crkavam, meni se zdi fascinanten priimek. Dobra konkurenca sonarodnjaku Fukalu. Soprogi, če jih imata, se najbrž podpisujeta z dekliškimi priimki.
Vem, imam določen tik na "zanimive" priimke. Dolga zgodba. Ne da se mi. Jebiga.

Duhovitost

2010-06-19T22:03:00.000+02:00

Katere asociacije se vam najprej zapodijo po glavi ob besedi duhovitost? Nogometne najbrž ne. In popolnoma me raztogoti, ko kateri od, resda izobraženih in razgledanih, komentatorjev izjavi, da je bila "akcija duhovita". Kaj je bila?!
Ta zadeva me res že dlje časa tišči (mogoče sem zato v službi sitn?) in sem želel o njej že kdaj bentiti. No, danes je sodu izbila dno akcija, ki so jo izpeljali Danci na tekmi proti Kamerunu. In je bila - kako bi bilo drugače - duhovita!
V SSKJ pri razlagi termina pod točko 2 sicer piše: "izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba; duhovita šahovska poteza; ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva; gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem", ampak naj me koklja brcne, če vedo za ta žnj pomen duhovitosti več kot trije ljudje na tem svetu. Pa še ti so pisci SSKJja.
Da se o izvirno izpeljanih akcijah, ki so večinoma naštudirane (in ob katerih se ta neposrečena besedna zveza največkrat uporabi), sploh ne pogovarjamo. In srednjemu napadalcu, ki duhovito preigrava, se lahko samo kislo nasmejim in mu pokažem srednji prst.

I rest my case...daj restanega v kesico...al' kak'...

Začelo se je!

2010-06-12T06:59:00.001+02:00

Calendar World Cup 2010 by MARCA.com

Demonstracije ...

2010-05-20T07:00:00.005+02:00

...so seveda lahko takšne in drugačne. Minejo v mirnem ozračju in spravljivem duhu (no, ta je sicer malo težja), lahko se pa kanček izrodijo. Nenazadnje - so le demonstracije. In nekaj demonstrirati je v pasivni drži težko. Ne zagovarjam nasilja, ampak tudi apriori na ves glas ne obsojam in se zgražam ob dejanih, ki smo jim bili priča včeraj pred parlamentom.
Nekaj zmetanih jajc na fasado poslopja, ki je vsaj do neke mere, predvsem pa iz vidika aktivno sodelujočih subjektov, "krivo" za nastalo situacijo? So what. Dva izruvana stebrička? U, mater. Na fuzbalski tekmi, kjer je 10x manj ljudi, je več "kolateralne" škode in 20x manj zgražanja. Granitne (da ni bil slučajno pohorski tonalit?) kocke? O.K., to je že druga zgodba. Tukaj se veselo vandaliranje konča in prestopi vsaj prag prešernega.
Ampak tukaj se moja zgodba obsojanja in zgražanja konča. Ker me ni bilo zraven. Ne poznam predloga zakona dovolj dobro in podrobno, da bi lahko argumentirano razpravljal o dobrih in slabih aspektih le-tega (zakona). Premalo poznam ozadje in vzgibe, ki so botrovali sprevrženju youth štrajka v 2. "jogurtno revolucijo". V ta koš nepoznavanja situacije spada po mojem mnenju tudi večina tistih, ki na ves glas kričijo, kako jih je sram tega in onega (predvsem pa tega, da so bili sami nekdaj študenti), ki ostro obsojajo takšna dejanja (in so čez noč prestopili iz levega na desni breg. Pa tukaj nimam v mislih političnih razmejitev.) In še bi lahko navajal podobne primere. Pa se mi ne da. Vsekakor pa teh ljudi, ki so po bitki najbolj glasni, zakon neposredno ne nagovarja ali jih "ogroža". Najbrž pa ne vedo, da se jih lahko posredno precej bolj dotakne, kot jim je/bo ljubo.
Sem pa prepričan, da je del ali pa kar celota dotičnih demonstracij, odraz splošnega stanja duha naše ožje in širše družbe. In v taki situaciji je lahko tudi banalen ter precej butast primer dovolj, da sproži kašen buren odziv, na jeziku spretnega demagoga pa je precej dobro orožje, lahko bi se pa glasil recimo takole (in morda ni tako daleč od resnice): "Grkom dajemo stomilijonske subvencije oz. posojila, doma pa nimamo za (študentski) burek." Recimo. Da prestopiš prag je dovolj le korak. Nekateri tečejo maraton, bi dodal moj bivši ravnatelj. In včeraj so se nekateri pošteno natrimčkali. Čudi me samo, da ni tako počilo "radnički klasi", ker bi jim precej bolj upravičeno.
In še nekaj o komentarjih, da je naš brsteči cvet inteligence s količino konzumiranega alkohola in posledičnih dejanj, lepo pokazal na kakšni razvojni stopnji se nahaja. Da alkohol ne sodi (skoraj) nikamor, je jasno. Da ga nismo pričakovali na študentsko-dijaških demonstracijah, je sprenevedanje, zatiskanje oči in totalna utopija. Da bi bil svet lepši, če bi bilo drugače, se strinjamo vsi. A realnost je žal drugačna. In da se med 10.000 (in kusur) demonstratni najde par (100) cvetk, ki bo delalo zgago in splošen nered, seveda krepko pod gasom, je več kot logično. In očitno je bilo tudi pričakovano, glede na število in opremljenost modrih angelov varuhov. Da so s takšno lahkoto v sovandale spremenili še cel kup drugače mislečih pacifističnih študentov in dijakov, je spet svoje poglavje. No, mogoče jih tudi niso. Me ni bilo zraven.

In kaj bi bila morala vsega skupaj: vsi se lahko (z)motimo.

Ko 60 minut ni zmeraj 1 ura

2010-04-26T23:28:00.003+02:00

In čas je neizprosen rabelj, ali kako že gre tisto? Najbrž sem pomešal vsaj tri stvari (avtorje, besedila pa še kaj) hkrati, a besedna zveza se mi je hote ali nehote prikradla med ostale misli.
Misli, ki sicer begajo med poročilom vikend pregleda nemškega fuzbal prvenstva in teden dni starim otrokom, ki ga novopečena mamica počasi uspava, kar že odlično obvlada. Zraven vseh ostalih stvari, seveda.
Čas. Rdeča nit tokratnega športnega studia je upokojitev Jensa Lehmanna, relativno legendarnega nemškega golmana. Niti ni važno. Pomembna je sprememba, ki se mu bo v sredini meseca maja jela zgoditi. Po slabih 30 letih preživetih v svetu nogometa, ki je tvoril in bil na nek način vodilo njegovega življenja, se mu bo rutina popolnoma spremenila, porušila. Se mu bo res? Se ti s takšno spremembo življenje nujno postavi na glavo?
Se z rojstvom otroka tako bistveno spremeni tvoj vsakdan? Se. Seveda se. Popolnoma normalno in logično, da se - in verjetno bi bilo napačno, če bi bilo obratno. Rutina postano tisto nerutinsko. In paradoksalno, v tej novi ne-rutini najdeš nov ponavljajoč dan. In padeš noter. In ni panike.
In že večkrat sem razmišljal o iztočnici, ki mi je bila navržena že pred kakšnimi 10 leti. Gre pa takole: povečini se strinjamo, da imamo občutek, da je življenje hitrejše, da ga hitreje (morda bolj intezivno?) živimo, da je bilo včasih več časa za različne stvari, da je bilo bolj na easy. Skratka, včasih se je celotno življenje odvijalo bolj lagodno, počasneje. Danes (in zadnjih nekaj let) pa hiti mimo nas. Če se do sem strinjamo, gremo dalje.
In zdaj (hipo)teza: vse zgoraj našteto se nam sploh ne zdi, ampak se v resnici dogaja. Čas, ta neodvisna spremenljivka, prav zares hitreje teče. I, bi porekli, saj ima vsaka ura še zmeraj 60 minut, čeravno včasih kot blisk mine, le tu in tam se vleče kot jara kača. Vsaka minuta ima 100 stotink in tako dalje in tako naprej (ali nazaj) ...
Ja, do tukaj se ni prav nič spremenilo. Ampak, če bi se dejansko začel svetovni, kozmični, vesoljni, galaktični, you-name-it, čas hitreje odvijati (magari na nekem meta nivoju, ni važno), tega sploh ne bi opazili. 100 stotink bi sicer še zmeraj tvorilo sekundo, ampak bi ta čas hitreje minil, pretekel. Dan bi sicer še zmeraj bil razdeljen na 24 ur, le trajal ne bi več tako dolgo.
Zanimivo, ni?

9. april, med 12.00 in 14.19

2010-04-11T10:01:00.000+02:00

Kaj je slabše od prevelike količine informacij? Biti popolnoma brez njih. Najbrž huje, kot če bi imel napačne.
(Bodoči) očetje, ki kadite, vzamite zraven šteko. Ne, res, šteko. Prvo škatlo boste skadili v prvih 20 minutah. Častna. Če bi jaz danes kadil, bi mi 100% zmanjkalo bencina v Zippotu. Valjda, če si že ne moreš privoščit Marlboro, da bi kadil v stilu, potem si vsaj jebačko prižgeš čik.
Čas? Dobi novo dimenzijo. Itak, nič novega. A vendar je zanimivo, kako si opisno trajanje razlagamo popolnoma razlicno. Kako dolgo traja poseg (vprašam med. sestro)? Ne dolgo. Kratko. Hitro gre. Jasno, sestri/babici, ki spremlja 8,10,12 ali vec ur trajajoče porode in v primerjavi z njimi, sta 2 urici pljunek v Piranski zaliv. Za nekoga, ki je skregan s časom in konstantno zamuja - na nek način paradoksalno - pa pomeni ta čas skoraj neskončnost. Ki je obratnosorazmerna s količino prejetih informacij - manj jih je, daljša je minuta. Zatorej kratko/hitro/ne dolgo, ne pomeni zmeraj malo časa. Lahko pomeni tudi krajše dolgo obdobje.
Zdaj tudi vem, zakaj in kdaj starši postanejo odporni na otroško kričanje. To postanejo takoj, ko zapustijo porodnšnico. Od krikov, vzklikov, ječanja in joka porodnic, dobiš sicer velika ušesa,zato pa neprepustne membrane bobničev. Ne vem zakaj tega ne učijo v starševski šoli.
Ura in pol je čas, v katerem se v glavi "almost to be daddyja" rodijo marsikateri scenariji. Od takih, ob katerih ti stari dobri Hitchcock lahko gre samo še po novo škatlo čikov (ker šteke si ziher ne vzame nihče zraven, kaj šele dve škatli), do takih, kjer bi se stopilo še kamnito srce hunskega carja Atile. Nastanejo pa tudi takšni, s katerimi bi pogrnil celo v mali šoli.
Zakaj so babice in medicinske take asice? V resnici? Ker jih šolajo pri ninđah. Gladko. Kako vem? Ker jih slišiš, vidiš pa nikjer. In potem se naenkrat pojavijo pred teboj - in nič ne rečejo. Sam jih pa tudi nimaš časa nič vprašati, ker ko so obrneš proti njej - šššviiiissst - uzela jo magla. In 3/4 jih ima na glavi tiste prozorne neprebojne čepice, preko ust pa "začepnik". Saj pravim, ko ninđe. Ameriške. Zakaj ameriške? Ker niso tako male in vitke kot japonske.
Če me spomin tik pred trenutkom D ne vara, obstaja nekaj takega kot rajdni krog. Če sem pihnil mimo z besedo, vsaj upam, da bom kljub temu dovolj razumljiv. Skratka, ta krog je najmanjši premer kroga, ki ga (lahko) naredi recimo avtomobil pri obračanju ob polno zasukanem volanu v eno smer. Se štekamo, ne? No, čakajoči oče tega nima. Prvič zato, ker je v kvadratnem ozkem hodniku to silno težko izvjat. Drugič pa se ob postopanju - da je dokaj živčno najbrž ne rabim poudarjati - po čakalnici, vsak najmanjši poskus obrata oz. delanja kroga spremeni v vrtenje na mestu.
Trenutek D je nastopil ob 14.19, s povito štruco 3230 gramov in 48 centimetrov.
Srečen konec z rosnimi očmi, torej? Ne, z volčjim potokom....

Andre's blog

2010-03-04T17:04:00.009+01:00

Zanimivo, ta knjiga se me je dotaknila bolj, kot sem si mislil. Na neki hecni podzavestni ravni. No ja, niti ni tako važno.
Sem pa zato odkril nov blog. Made by Agassi. Čeravno ne briljira z ažurnostjo, pa je kljub temu nekaj na branju, ki potegne. Poleg tega je v zgornjih in sosednjih zavihkih veliko zanimivega o Agassijevi "Foundation for Education" in ostalih njegovih projektih.

Pa zanimivo branje želim.

Čas bo...

2010-02-25T22:32:00.023+01:00

Še dober mesec in novo poglavje v življenju se bo začelo pisati z zelo velikimi črkami. In zelo nepredvidljivo pisavo. Kar je dobro, si mislim.
Jasno je, da imamo vsi določene ("pobožne") želje o tem, kaj bi otroku kupili, v kaj bi ga oblekli (našemili:)), izpolnili (lastne) otroške sanje. Nekaj mojih najljubših predstavljam spodaj:

Newbie

Stenski zemljevid

Metalec snežnih kep

Mladost je norost...

Nekaj za primer vročine

Nekaj za "treniranje uma"

Obleka naredi človeka

Nekaj, da se ne pozabi "korenin"

Pa nekaj za prvi obisk atijevega koncerta

... še ni konec (neumnostim)

Duda ni nujna, je pa fajn

Obuvalo mora biti vsekakor primerno

In še in še in še...

The Breacher

2010-02-12T14:25:00.002+01:00

Hitro so se spomnili, če že morajo biti doli ...

NC

2010-02-07T10:00:00.001+01:00

Via: Izklop

Ant Lantis

2010-02-03T07:05:00.000+01:00

Nekaj za Hano ali starega?
Čeprav me načeloma takšni mravljiščni habitati nikoli niso pretirano pritegnili, se mi zdijo vedno bolj zanimivi, celo očarljivi. Zanimivo.
Najbrž bo to v nevzročni zvezi z razbolelim grlom...

Našel (kje drugje kot na): Playgrounder

Let the Force...

2010-01-24T09:24:00.005+01:00

... be with you. Tokrat bližje realnosti kot kadar koli prej. Nejeverni Tomaži? Na spodnji povezavi si lahko ogledate video, zapisano pa naj bo, da gre za gizmota, ki deluje na principu možganskega valovanja. Senzorji, ki si jih nataknemo na glavo, beležijo in merijo naše možgansko valovanje, signale nato pošiljajo do glavne enote. In finta je v čem? Da tako rekoč z močjo misli (oz. izmerjenega valovanja) uravnavamo jakost ventilatorja, ki je vgrajen v podnožje glavne enote, ki nato pošilja žogico po plastičnem tulcu navzgor malo hitreje ali pa tudi ne. Podobno kot pri žrebanju lota. Skozi 15 različnih nalog (?) nas vodi kdo drug kot mojster Yoda.
Zakon ali ja?

VIDEO

Našel na: Playgrounder

Open - Andre Agassi

2010-01-23T08:38:00.002+01:00

Zanimivo, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi na (avto)biografijo Agassija, je bil prvi krik "Drogiral se je!", naslednji vzklik pa "Lasuljo je imel!". Pri obeh se ni bilo moč znebiti prizvoka - saj smo vedeli... Kakopak ne "mi", temveč vsemedni vediji. Emmm...vsevedni mediji, pardon.
Ja, pravkar finiširam omenjeno knjigo (*no, med pisanjem tega jarhizma je že davno prebrana) in ne samo, da me je potegnila vase, malodane sem obseden z njo. Vprašajte ženo, bo potrdila. Garantiram.
Ko sem v medijih zasledil prve kritike na omenjeno avtobiografijo, sem res dobil občutek, da enostavno mora obstajati stran v knjigi, kjer je zapisano, da se je mamilal do amena, da je pol svoje kariere preigral high in da je osvojil najmanj tri grand slame dopingiran. Nič od tega. Jasno. Mariskateri reporter najbrž sploh ni prebral te nekaj čez 300 strani dolge samoizpovedi ter zgolj povzemal novinarskemu rumenilu najbližje vrstice. Moderno novinarstvo pač. Ni dobro.

Kar se tiče chrystalmetha (ne da se mi iskati slovenskega izraza - če sploh obstaja. No, če zadene, ziher obstaja. Morda je celo ekstazi? Ni važno.), so "vsi", vključno z nekdanjimi in še aktivnimi igralci, zagnali težki rompompom. Začela je padati artiljerija opazk, pripomb, obtožb in pri tem so se (delno upravičeno) postavili pod vprašaj (vsi) Agassijevi športni dosežki. Vsaj jaz sem dobil takšen občutek. Pri tem je največji hec, da so "pozabili" omeniti, da je bilo tisto leto eno najslabših v Agassijevi burni karieri, da pravzaprav nikjer v knjigi ne piše in ni razvidno, da bi mu drogica pomagala pri katerem koli športnem aspektu. Nasprotno, več kot nedvoumno je zapisano, da gre za rekreativno drog, da je bila tudi tako uporabljana in je pustila več negativnih kot pozitivnih posledic. Pika. Je pa res, da mu je mogoče prav ta izkušnja, ki ga je potisnila življenjsko stopničko nižje, pomagala, da je nato stopil dve stopnici višje. Iz tega vidika, ja, chrystalmeth mu je pomagal do večjih uspehov.
Tudi probleme z lasmi je imel (pa ne z njihovo dolžino ali sivino), in prav novinarji, ki se radi vtaknejo v vsako malenkost, bi lahko vedeli, da je med lasnimi vstavki in lasuljo velika razlika. Ampak pustimo malenkosti ob strani, ne?
Skratka, najbolj razvpite in očitane mu nemoralnosti niso niti približnos srž knjige. In - zanimivo - nikjer nisem zasledil, da bi o njem pisali. Bistvu, namreč. Tudi tukaj ne bom. Ne bi bilo škoda nekomu razkriti poante knjige, ki je še ni prebral?
Mogoče pa je prav v tem keč. Game, set, match!

PITA naj bo!

2010-01-07T19:21:00.000+01:00

Bilo kuda, ćevapi svuda! No, zraven čevapčičev pa seveda punjena pljeskavica, burek, sarma, jagnjetina, skratka vse, kar si brbončice (v tem primeru "bosančice" :)) le lahko želijo. Kje? ZDA, Houston, TX.
Dober tek!

Nismo sami?

2010-01-02T11:23:00.000+01:00

Razen tega, da je "Hare Krišna z nami", jih ne poznam veliko, ki bi mislili ali celo verjeli, da nismo. Niti ne dopuščajo te možnosti. Pa smo v bistvu ljudje družabna bitja, večinoma ne maramo samote, osamljenosti, izoliranosti.
Ne poznam jih veliko, ki se ne bi zgrozili ob misli, da bi vse življenje preživeli v zaprti v enem stanovanju, da bi jim gibanje bilo omejeno na območje enega mesta, države. Takoj bi se počutili ujete in nesvobone, že zgolj ob misli.
Kaj pa naša ujetost v vesolju? Ujetnost na našem modrem planetu? "Problem" prevelikih razsežnosti, da bi ga kdo resnično občutil in se z njim resno ukvarjal - ali da bi sploh bil problem. Ne, ker ga ni. Ker ga ne bo, dokler ne bodo postala medzvezdna potovanja del našega vsakdana. Če kdaj sploh bodo...
Danes sem na TV SLO 2 gledal zanimivo dokumentarno oddajo z naslovom 'Konec vesolja', kjer so meddrugim postregli s podatkom, da je satelit Huble pred kratkim posnel fotografijo - pazi zdaj - iz katere je razvidno, da obstaja še vsaj 4000 vidnih galaksij podobnih naši in v vsaki od njih se giblje približno 100 000 000 000 (100 milijard!) zvezd. Zakaj "še vsaj"? Ker s teleskopom seveda ni mogel zaobjeti vse vesoljne širjave, le njegov del. Logično. Da je številka potemtakem še znatno višja, tudi.
Ne rabimo kalkulatorja, da uvidimo, kaj je bolj verjetno - obstoj ali neobstoj še kakšne druge (inteligentne) življenjske oblike?
Kot zanimivost - celotno število galaksij, ki obstaja v znanem vesolju, se giblje okrog 125 milijard. Manjše galaksije (do 100x manjše od naše Mlečne ceste) so sestavljene iz 10 milijonov zvezd, najvčeje jih premorejo tudi do 1.000.000.000.000 zvezd.

TOP 10 božičnih...

2009-12-20T10:27:00.001+01:00

... ki mi grejo na k****.
Zadnji mesec dni nas neumorno na suho posiljujejo s takšnimi in drugačnimi božičnimi napevi. O individualnih okusih (glasbenih urednikov) bi se dalo ogromno povedati, a bi bila razprava bolj kot ne sama sebi namen. Zato naj živi individualizem in moje jamranje!
Kljub vsemu moram (spet) pohvaliti Rsi, saj sem (razen ZELO redkih izjem, ki pa so bile na žalost najbolj uho in živčne končiče parajoče) večinoma le na njihovi radijski frekvenci naletel na (sicer vse premalo "zračene") izvajalce kot so Bing Crosby, Frank Sinatra ...
Ostale radijske postaje pravzaprav več ne poslušam, a glede na lansko božično playlisto, se v letu dni ni zgodil ne vem kakšen tektonski premik predvajanja (božične) glasbe v bolj kvalitetno, pozitivno smer.
Zato s toliko večjim veseljem predstavljam najbolj subjektivno TOP 10 listo božičnih pesmi, ki se mi sprehajajo po raznih organih že od nekdaj. Pa začnimo od zadaj naprej:

10. mesto: Karkoli od nenaštetega spodaj, ki se zarola več kot 10 krat v enem in edinem mesecu

9. mesto: Kdorkoli - Sveta noč

8. mesto: Mariah Carey - All I want for Christmas

7. mesto: Veter - Bela snežinka

6. mesto: Pop Design - Na božično noč

5. mesto: Wham - Last Christmas

4. mesto: Wham - Last Christmas

3. mesto: Wham - Last Christmas

2. mesto: Wham - Last Christmas

1. mesto: Wham - Last Christmas

Mono - stereo?

2009-12-18T11:12:00.000+01:00

Ali nekdo, ki ima razcepljeno osebnost in govori sam s seboj, vodi monolog ali dvogovor?

V primeru slednjega, imajo tisti z multiplo razcepljenostjo v tem primeru najbrž že interno konferenco...

Desni ekspres 3tjič

2009-12-10T14:11:00.000+01:00

Se še kdo spomni tega in tega? Verjamem da ne. Nič hudega.Veliko stokanja in repenčenja za mehki pesek v zaslepljene oči. Veliko bolj zanimivo branje na to temo sem zasledil danes na tem naslovu:
Mladina
Jasno, o psevdonimih oziroma fantomskih piscih bi se mi lahko takoj posvetilo. Jebat ga. Kratke noge, kratka pamet. So menda že stari Grki tako govorili.
No, še bolj zanimivo kot prozorna in patetična politična propaganda (ob tem se nujno spomnim na takšne neumnosti), je ozadje financiranja političnih brezplačnikov.V tem primeru SDS-ovih trobil.
Je že tako; enkrat pri skledi, vedno masten okrog ust.

Bayern pa...

2009-12-09T07:07:00.000+01:00

... nič? Kje pa! Bayern pa sredi Torina 4:1!! Po dolgem času fuzbal, o katerem je vredno napisati besedo ali dve. In predvsem fuzbal, ki sem ga po res dolgem času uspel pogledati od prve do zadnje minute, ne da bi zraven pogledal ša malo pod kožo. Tekme reprezentance sem ne štejejo.
Skratka, kdor je imel včeraj zvečer kvadratne oči, ve, da je bila super tekma, kdor ni bil prikovan pred TV - www.youtube.com :P

Skratka, FC Bayern do Tokia, dalje pa mi!

Odpri usta!

2009-12-03T18:04:00.000+01:00

Kje so bile take stvari, ko smo bili sami šmrkavci!? Ah, ti življenje nepravično...

Via: Playgrounder

Štalca

2009-11-30T23:04:00.000+01:00

Lastno stanovanje je takšna hecna reč. Lastnina na splošno seveda tudi. Ampak lastna streha nad glavo - to je ena posebna življenjska kategorija, ki zaseda, v to sem prepričan, najmanj tretjo mesto na skali vseživljenjskih pomembnosti. Takoj za zdravjem in ljubeznijo - itak, kajne?
Nimam namena postavljati v soj žarometov tega podviga, ki na življenjski premici na nek način tudi je, ali pisati ode radosti in hvalospeve pregrešno dragim štirim stenam, ampak samo (sam sebe) opozoriti, spomniti, da vse prehitro pozabimo.
(Na) kaj? Niti ni pomembno, samo pozabimo. Včasih na sebe, prevečkrat na druge. Velikokrat na malenkosti, ki to niso, čeprav često o njih tako govorimo.
In malodane vedno, ko prestopim domači prag, se mi zdi, da se spomnim; da občutim tisti potrebni kanček hvaležnosti in spoštovanja do lastnega uspeha (za kar 20 letni kredit nedvomno štejem), in upam, da ne bosta izginila, ko bo stopnja akomodacije na novo življenje dosegla tisto vkomponirano točko vsakdanjega življenja, ko postane dan tako podoben dnevu, da pozabiš kaj je bilo včeraj in veš kaj bo jutri.
Zato mi je toplo pri srcu skoraj:
- vsakič, ko pogledam na termostat in vidim spodbudno številko pri termometru, ker vem, da bo letošnja zima topla zima, tudi če bo zunaj sibirski mraz.
- vsakič, ko zapeljem v betonsko "podzemelje", ker vem, da me bo čakalo (isto) prosto parkirno mesto, ne glede na to, koliko stanovalcev bo doma in imelo obiske
- vsakič, ko nesem v klet naslednjo škatlo polno nepotrebnih reči, ki v stanovanju ne najdejo svojega mesta, ker vem, da to pomeni, da imam vsega dovolj in najbrž preveč
- vsakič, ko se skobacam v kad in spustim toplo vodo po životu, ker vem, da zaradi nje še nihče ni umrl, od mrzle pa že
- vsakič, ko odprem hladilnik in ne najdem v njem nič pametnega za pod zob, ker vem, da bom to našel naslednjič, ko bom dovolj lačen
- vsakič, ko vidim kakšno nedokončano delo ali odloženo hišno opravilo, ker vem, da bo enkrat v bližnji prihodnosti končano z lastno vizijo; ker to pomeni, da še zmeraj ostaja prostor za nadgraditev, napredek, izboljšanje

Vedno obstaja prostor za izboljšanje, korak naprej. V stanovnaju, hiši, na vrtu, sebi...

Če mački stopiš na rep...

2009-11-26T08:18:00.001+01:00

...pes zalaja.

Če vzamemo samo pogojno!, da je vse res, kar opozicija (SDS) očita sedanji vladi, si lahko mislimo, kakšno sranje bi šele bilo, če bi vajeti v rokah imela prejšnja vlada. Groza...

Đej Đej še vedno ne more preboleti poraza in trenutnega stanja volilne lestvice, očitno. Po mojem mnenju. Zraven tega ima najbrž preveč časa, da se lahko ukvarja s "problemi" drugih. In premalo samokorektivnega instinkta, da bi začel gledati v ogledalo in pometati pod svojim nosom. Da se ne bo nakoncu pred svojim pragom brisal.
Res skrajni čas za menjavo politične "elite".

Yoda ali Leia?

2009-11-23T19:44:00.006+01:00

OK, morfologija je za nami. Dete za cirkus ne bo, to je že jasno. Prav tako še nekaj časa ne bo 100% znano, ali bomo kupovali Lego kocke ali Barbike. Čerpav je verjetnost, da bomo zapravljali za slednje menda 90%, z gotovostjo ni želel stric dr. nič potrditi.
Tako ali drugače, z veliko večjo gotovostjo pa lahko potrdim prvo (ali drugo) pustno masko.

Namig: glej sliko! :)))))

Gospod Medved

2009-11-21T18:17:00.003+01:00

Ne gre za dobesedno ubijanje od-daleč-zgledamo-tako-prisrčni polarnih medvedov, marveč za ponazoritev količine/teže emisij na potnika, ki se sprostijo v ozračje med povprečnim potovanjem z letalom po Evropi.
Zanimiv oglas, vsekakor. Ne, niso žive medote uporabili pri snemanju. Niti mrtvih. Zgolj animirane. Za vsak slučaj napišem, ker ni nikjer v spotu posebej izpostavljeno.

1 Sloven'c, 1 sveča?

2009-11-01T09:22:00.005+01:00

V petek sem naletel na podatek, da menda na leto pokurimo 2.000.000 sveč. Na pokopališčih, kje pa drugje. Tiste čajne so poglavje za sebe. Predvidevam. Pa tudi če niso, koliko ton odpadkov se nabere zaradi..hmmm...običaja?
Tiste, ki so brez elektrike in berejo na svečo, lahko verjetno preštejemo na prste treh parov rok. Zato objektivne potrebe, da bi prižigali stenj (z mojega vidika) ni.
No, potreba očitno obstaja. Ampak kaj je njen vzgib? Da je nagrobna svečarija zakoreninjena tradicija, pustimo ob strani, čeprav je to eden izmed bistvenih gonilnikov pojava.
Da gre za poklon in počastitev spomina preminulim - ok, kupim. In da jim je treba to spoštovanje izkazati (najbolje sicer za časa življenja, da imajo vsi participanti nekaj od tega) oz. počastiti (ne vem, če jo to najbolj prikladna beseda, ampak naj bo) spomin - s tem se tudi strinjam. Ampak, kdo ima karkoli od tega, da se v ta namen paranoidno prižigajo sveče? Mrtvi najmanj ali celo nič. Pa naj pri tem vzamemo v obzir ateistični pogled, krščanski & različice, reinkarnacijski ali katerikoli drugi soroden nauk.
Torej - vžigalnike ali šibice gnjavimo zgolj zaradi sebe, ne zaradi drugih. Najsibo zaradi tega, ker se potem počutimo boljše, najsibo zato, ker je tudi sosed na levem grobu zapalil 3kg parafina in, normalno, ne smemo zaostajati, ali ker lahko sledi milijon razlag zakaj je tako. Ne spremeni se pa skupni imenovalec - živi prižigamo sveče zaradi živih. In ne zaradi mrtvih kot mislimo. Oni so le izgovor, povod. Vzroki ležijo drugje.

Rože in ostalo šavje iz družine cvetnoprašnega zelenja, za katere zapravimo drugo polovico jesenskega budgeta, so spet svoja zgodba. A te vsaj, za razliko od ognja, niso nevarne - če jih ravno ne kadimo.

Ne pozabit: spomin gori v nas, ne v plamenu.

Ne vrag...

2009-10-30T14:01:00.001+01:00

... le sosed bo mejak. Pa bo res? Bomo res mejili na sosede, ali bi, v izogib nadaljnim zapletom, med državama raje naredili pas, kaj pa vem, Kamčatkske manjšine ali pa Slonokoščenski protektorat?
Tako se vsaj ne bi rabili več zajebavat z vprašanjem, kje bo potekala meja med Slovenijo in Hrvaško, ampak meja med SLO in xy državo ter CRO in taisto xy državo. Nedvomno bi se prej (in predvsem lažje) dogovorili. Pa še kako kilo kokosa ali pa sadiko kakavovca bi džabe dobili. Tako, za darilo, ker so lahko prišli v Evropo. Brez vize. Mi pa njim, v znak medsosedskega spoštovanja in za hvala lepa, cepič 400 letne trte ter vznožje Trdinovega vrha.
Pa ta (ob)mejni pas, nebodi ga treba, ne bi rabil biti širši kot par sto metrov.

Kako je možno, da naenkrat arbitraža ne ustreza, po navedbah obojnih opozicij, niti Sloveniji niti Hrvaški? Ja komu pa potem? Bosncem, Lahom, starim Grkom? Ni mi namreč najbolj logično, da bi lahko bila ta arbitraža za obojne hkrati škodljiva.
"Mi" se no moremo dogovoriti, "oni" se ne morejo dogovoriti. Tako skupaj kot vsak za sebe. Oboji pristanemo na to, da je zaradi tega najbolje, da se namesto nas dogovori nekdo tretji. V čem je torej težava?
V najbolj perečem vprašanju meje - stik z odprtim morjem oz. mednarodnimi vodami, seveda. Obojni ugotavljajo, da je ta v sporazumu sicer zabeležen oz. omenjen, vendar si vsaka stran zadevo interpretira drugače. Po svoje, kakopak. Zanimivo, hrvaška opozicija tako, kot bi bilo morda najbolj ugodno za Slovenijo, Janša & co. pa seveda vice versa. D?
Namesto, da bi vsi "naši" (in posledično, če so pametni, tudi "njihovi") v en rog trobili in razglašali razlago sporazuma enotno - v smislu razlage nasprotne opozicije - če ga že morajo, ker bo tolmačila tako ali tako tretja (upamo, da neobremenjena) stran, ter mogoče na ta način prejudicirali splošno razlago. Ne, eni in drugi očitno niso pametni, ter na nek način v sporazumu iščejo nezapisane prednosti nasprotne strani. Namesto, da bi iskali lastne prednosti.
Saj v bistvu razumem, ampak hkrati spet ne.
Ok, zdaj mi je potegnilo, kako je možno, da se hkrati zavzemamo za arbitražo na eni strani, po drugi pa skupaj tulimo, a spet vsak na svoji strani, kako je zadeva lahko hudo zajebana za vsako stran posebaj. In tako dalje in tako naprej.

Še dobro, da sem tu jaz s svojo vseobsegajočo modrostjo in razumom, da njih in sebe razsvetlim in jim pokažem pravo pot. Kul, ne?

Dog Eat Dog

2009-10-27T06:47:00.006+01:00

... so bili nedavno tega v mestu. Kdo se spomni? Jaz! Ker sem moral od poletja pa vse do sobote čakati kot pes na obrano kost, da sem ob praznovanju 30ke (sranje!:)) dobil trzalico in avtogram Pes Je Pesovega basista. Ampak je bilo vredno. Se mi zdi, da sem zaradi tega za odtenek bolj kul kot sem bil prej. Kakorkoli obrnemo, so del moje (naše) najstniške glasbene zgodovine. In ne bo enkratno, ko bo mali Jarh enkrat vprašal, z vprašujočim pogledom, privzdignjeno obrvjo in nejevero v glasu: "Foter, to ste RES včasih poslušali?!" In jaz bom pa lahko zraven odgovora ponudil na ogled še del materialne zgodovine.
Ekola, še foto dokaz:

In ker je bilo v soboto fajn in - se mi zdi - smo se vsi dokaj lepo imeli (trije še posebej;)), naj se še pohvalim z novim "dresom", ki sem ga ob tej priložnosti dobil v opomnik. Saj mi ga ni bilo težko nositi. Hvala vsem še enkrat.

Nekaj utrinkov ...

2009-10-21T12:43:00.004+02:00

... včerajšnjega rojstnodnevnega druženja z delom familije. Fajn je bilo! Gurmansko popolno, čeprav nekomplicirano, in vsaka čast dragi ženi, da je vse skupaj tako smooth izpeljala ter pripravila. :)

Rona, bolan...

2009-10-20T07:37:00.008+02:00

(Za povečanje slike klikni nanjo)

Tudi na tak način se nabija fuzbalsko-nacionalna zavest. Simpatično!

Najdeno: na Facebooku (kje pa drugje)

30ka

2009-10-19T12:01:00.002+02:00

Draga mama!

Vse najboljše, da si me pred 30 leti spravila na svet.

White vs. black people

2009-10-15T08:48:00.004+02:00

WTF?! Zadeva bi naj bila sicer že nekaj časa znana (beri: stara), ampak - upoštevaj podnaslov bloga - jaz sem ponavadi malo "vzadi".
Menda so se okrog tega razvile hude debate in polemike, fraza "white people stole my car" je bila v določenem času največkrat vtipkana fraza Googlu v iskanje, z zgornjo slikico so pospemali nešteto mailov.

Eni menijo, da gre za velik spodrsljaj Googla, spet drugi pravijo, da gre za potegavščino uporabnika, ki je screenshot obelodanil. Tretji - ponavadijo molčijo.
Četrti - sem spadam jaz in meni podobni - bodo hiteli takoj po prebrani novici točno to frazo vehementno tipkati v isklanik. Prepozno. Kot rečeno; ali je Google spodrsljal popravil in predlog ("did you mean") umaknil ali pa gre res za manjši nateg nekoga.
No, najboljše, da se zadeva vzame z obilico (črnega? črno-belega?) humorja in se lov na čarovnice nadaljuje na bolj pomembnih mestih.
Meni je (bilo) smešno. Zato je tudi tukaj.

Philips 8404

2009-10-13T20:08:00.003+02:00

Philips, dobrodošel doma! Pa čeprav smo šli pote k sosedom, ki so daleč naokoli znani po zvonkem jodlanju. In po ugodnih cenah. Še iz časa riža in Debele Berte. Zgodovina se torej ponavlja. Zakaj se ne bi še jaz?

S podrobnimi specifikacijami ne bom preveč težil, napišem lahko le to, da je Ambilight zakon (sploh dvokanalni), vgrajen NetTV (ni Stojanov) tudi, 100 Hz osveževanje in 3ms odzivnost slike pa je za večino že balastna informacija.
Torej, modrost za danes naj bo: "Najboljši kupec je zadovoljen kupec!"

Ob robu pa dobronameren nasvet - MediaMarkt, ne, nismo tam kupili TeVeja, je približno tako ugoden kot naš BigBang.

Who's the real Kekec?

2009-10-11T16:43:00.003+02:00

Že dolgo časa se spravljam k temu, da bi s telefona potegnil nekaj fotk, ki sem jih ob določenih priložnostih posnel. No, danes mi je končno uspel veliki met - ipak imamo doma po novem O.P.T.I.K.O.! :)

1.

Žoga koš.? Jutri burek nič, ker brcamo košarku? Da se niso vsaj malo potrudili, pa bi izpisali še tistih nekaj črk. Prav jim je!

2.

Nisem vedel, da imamo novo sorto krompirja - pa še v akciji za povrh. Tukaj sem takoj dobil asociacijo na tisti svinjsko dober vic, v katerem se pogovarjata (kako bi bilo drugače?) Sloven'c in Bosan'c, kdo ima večje sadje/zelenjavo...

3.

Na začetku sem bil 100% prepričan, da so to gate velikanke. Del mene še zmeraj v to verjame.

4.

To ni več sreča, to je znanje.

Nič pametnega ...

2009-10-01T10:29:00.003+02:00

Vsake toliko dobim po mailu bolj ali manj posrečene... hmm... modrosti. Očitno sem si nekoč naredil mini zbirko takšnih, ki so se mi zdele vredne beleženja. Nedavno tega sem ta seznam spet našel. No, ene so že malo prežvečene, druge manj, večinoma so stare finte, ki pa vsake toliko privabijo nasmeh novim budal... emm... butalcem? Voila:

Bolje je iti s šihta malo kregan kot fejst zmatran.

Kaj je noč čarovnic?
V bistvu isto kot dan žena, samo da je ponoči...

Tistim, ki se radi zajebavate na moj račun, sporočam, da je blokiran!

Edina težava kadar nič ne delaš je, da ne veš, kdaj si gotov.

Bolje izdati prijatelja kot CD Damjana Murka.

Tito partija! JJ Patria!

Če ne moreš pomagati, nagajaj! Važno je, da si zraven.

Mojster, zabij še enega. Drsim!
(Jezus)

Incest - igra za vso družino.

Kdor se zadnji smeje, ni razumel vica.

Kdor čaka - popizdi!

Infarkt - tudi če je slab, je iz srca.

Dobar pasulj daleko se čuje.

Dupe ženu krasi, a toru orasi.

Ko drugome školi gradi, nek sam u nju ide!

Bila je pridna mravljica...

2009-09-06T09:43:00.006+02:00

... ki je marljivo gledala mojstre kako so opravljali svoje delo in bila ob tem obsedena s stanovanjem. Upam, da bo naslednji teden boljše. :)
Kaj se je v tem tednu dogajalo oz. česa se pravzaprav iz tega tedna sploh spomnim:

01.09.2009, 15.00 CET: Stanovanje prevzeto!
01.09.2009, 17.00 CET: Premik vtičnic in kabla za luč. Jože, hvala!
02.09.2009, 16.30 CET: "abdekanje" tal, zaščita "ekov"
03.09.2009, 14.30 CET: Keramičar Vili
03.09.2009, 17.30 CET: Knauf-mojster Drago
03.09.2009, 18.00 CET: Aleš "The Color Man" malar
04.09.2009, 16.00 CET: Aleš "The Color Man" malar
04.09.2009, 16.30 CET: Keramičar Vili
05.09.2009, 12.00 CET: Aleš "The Color Man" malar

Vso ostalo dogajanje je več ali manj zletelo mimo mojega spomina.

Kaj se še ima zgoditi v naslednjem tednu:

07.09.2009, 17.00 CET: Šlepanje hladilnika v 5. nadstropje (upam, da je dvigalo dovolj veliko)
08.09.2009, 09.00 CET: Montiranje kuhinje
10.09.2009, ??.?? CET: Montaža in vgradnja omar

Do sedaj dokumentirano:

Pitna voda...

2009-08-31T16:45:00.000+02:00

... oziroma bolj natančno - voda iz pipe vs. voda v plasetnkah.

Dokaj zanimivo branje o tej temi in dober povod za introspektivno premetavanje misli: tukaj.

Potencial

2009-08-30T11:54:00.006+02:00

10 vpašanj o potencialu, ki so me danes dopodan spet enkrat okupirala:

1. Kaj je sploh potencial, kaj sploh pomeni?
2. Kdaj govorimo o potencialu?
3. Koliko jih imamo?
4. Koliko jih razvije(a)mo?
5. Kako sploh vemo, da razvijamo potencial?
6. Imamo en resnično pravi potencial ter nekaj obrobnih?
7. Imamo več (neskončno) potencialov?
8. So vsi ekvivalentni?
9. Lahko potencial sploh ustvarimo?
10. Kaj pa če imamo potencial za razvijanje/ustvarjanje potencialov (in ga ne razvijemo ali pa ne prepoznamo)?

Pomembnost vprašanja ni enaka njegovi oštevilčenosti, se razume.

Novo domovanje...

2009-08-18T21:18:00.005+02:00

... so prav tako dobile vgradne omare! Slika najinih prijaznih 56 bruto kvadratov dobiva vsak dan bolj popolno podobo in če niso bogovi popolnoma padli na glavo in bodo na najini strani, bi se selitev jela zgoditi v drugem vikendu septembra.

Čas zavihanih rokavov je pred vrati!

Derbi, kao

2009-08-09T13:32:00.002+02:00

Večni derbi - Maribor vs. Olimpija - je po dolgih letih čakanja spet napočil. In z ženo sva jo z veseljem mahnila na stadion. Še bolj veselo pa z njega. Prvi polčas navdušil, drugi srednja do pretežna žalostna žalost.
Škoda, da ni bilo Green Dragonsov, ki bi dali derbiju pravi pomen. Tako je ostalo zgolj pri povprečnem prvoligaškem dvoboju.

Jebat ga, bo drugič (mogoče) boljše.

'Obiski' se vrstijo

2009-08-08T10:07:00.011+02:00

In koj naslednji dan za hladilnikom je uletela kuhinja. Fajn. Bo vsaj pravočasno zmontirana. Sedaj pa čakamo na pravega keramičarja...

LG

2009-08-05T06:54:00.006+02:00

Je danes kupljen hladilnik znanitelj novih premikov v Ulici Eve Lovše? Mar to pomeni, da mu bodo sledili še drugi sorodni predstavniki? Katero mesto bo zasedel v novi kuhinji (ki si še utira pot do Maribora)?
Vse to in še več lahko zasledite v novi sagi, ki se bo odvijala vse do 1.9.2009, ko bo tudi uradni prevzem stanovanja!!!! :)))))))))

Ice age 3 -

2009-07-25T09:02:00.003+02:00

- s podnapisi, prosim! Ja, sem eden tistih, ki jim slovenske sinhronizacije totalno ne sedejo, čeprav se je bojda v zadnjih letih precej spremenilo. Na boljše, seveda.
Sem tisti trmasti bik, ki se raje odpove čislani 3D produkciji, ki v risankah resnično pride do izraza, zavoljo izvirnega tonskega zapisa.
A glede na to, da me je 2 reinkarnacija Ledene dobe pustila dokaj hladnega, bom dal priložnost še sinhronizirani 3D različici. Kako je z vseh strani opevana, si jo zasluži.
Čeprav se mi zdi zelo patetično forsiranje, drugače si tega ne znam/nočem interpretirati, SLO različice na ta način, da crtiča v 3D tehniki ne predvajajo v originalni verziji. Verjamem, da so se igralci, ki so posodili likom glasove, potrudili po najboljših močeh in po ogledu sinhroniziranega trailerja se mi zdi, da jim je tudi dobro uspelo. Kljub temu bi bilo na mestu, da bi vsaj en termin v dnevu pripadel angleški 3D inačici. No ja, morda pa je to povezano z dodatnimi stroški in so se pri distributerju patriotsko odločili podpreti domačo produkcijo. Tudi prav.
Vseeno pa ostaja malo grenak priokus, da tretji del Ledene dobe ni izpolnil (mojih) viskoletečih pričakovanj. Obetavnost, ustvarjena na podlagi zelo solidnih ocen in odličnih komentarjev ter mnenj, se je razblinila nekje na polovici predvajanja, ko sem ugotovil, da so večino boljših fint razkrili že v trailerju. Škoda.
Medtem ko je Shrek v vseh treh izdanjih bil prav to, kar se je od njega pričakovalo, se mi zdi da Ledenodobnikom tokrat ni povsem uspelo. Verjamem, da bodo v četrto ponovno zablesteli v vsem svojem sijaju, do takrat pa ostaja prvi del zanesljivo na ledenem piedestalu. Tretji del se lahko zaenkrat z vso svojo veličino postavi ob bok Meltdownu, kaj več pa ne.

Če priporočam ogled? Absolutno!

Za konec...

2009-07-14T12:25:00.013+02:00

... še nekaj foto utrinkov z Mallorce. V besedi in morda razširjeni slikovni različici, pa v prihodnjih dneh.

Mallorca

2009-07-07T21:36:00.004+02:00

... naju je sprejela v svoja nederja. Ki so danes bolj oblačna in vetrovna, a nič ne de. Bo že jutri bolje. Vsekakor pa dober izgovor, da prebiješ urico ali dve ob ženi, malem Beck'su in surfanju po netu, medtem ko se iz ozadja sliši lahna španska glasba in ritmični klopot kastanjet.
Sem pa pravkar iz srbeče izkušnje ugotovil, da so v hotelski loži komarji. Še dobro, da so balkonska vrata od sobe zaprta. Nenazadnje tudi zato, ker je pričelo bliskati, kar pomeni (in tudi vremenska napoved je takšna), da se lahko vsak čas odpre nebo. Se vsaj počutim kot doma.
Apropo nebo. Izjemno sem bil vesel in olajšan (duševno, seveda), ko smo pristali z našim Airbusom A320. Nisem ravno pristaš slogana "S pticami si delimo nebo", sploh, če sem njegov aktivni del.

Jutri pa peščeni plaži in sinjemu morju v objem. (Spet) kičasto? Zelo!!

SDS-ova obelodanitev

2009-07-01T18:49:00.006+02:00

Kakšna farsa... Res ne veš ali je smešno, ker je tako prozorno, ali je prav zaradi tega toliko bolj žalostno. Da politika že lep čas ni več v funkciji državljanov, ampak je že predolgo poligon za zdravljenje kompleksov, bojišče za obračunavanje na neokusni osebni ravni ter ring za križanje medosebnih zamer - to je lanski sneg.
A takšne poteze me vsakič na to spomnijo. Ko se že skoraj popolnoma zazibam v sladko omamo pozabe resničnega političnega obraza (SDSa), poskrbijo ti politični veljaki za kakšno unikatno potezo, ki me bridko zbudi iz tega mehkega sna. Tokrat so pri Ljubljenem Vodji spet naredili "velepotezo" (beri: korak v prazno) in objavili (kao) premoženjsko stanje svojih poslancev. Zanima me, če bodo objavili koliko ton peska (in od kod so ga vzeli) so s tem dokumentom nametali javnosti v oči?

In ob koncu dneva še zmeraj ne razumem, kako lahko imajo tako visoko politično in volilno podporo...

Obisk pri sosedi

2009-06-25T21:04:00.005+02:00

Mar ni lepo, ko te na tujih tleh pričaka nekaj domačega? Pa čeravno je to Seiersberg, kjer je bila včerajšnja sestava nakupovalstva približno takšna: 65% SLO obiskovalcev, 25 % CRO potrošnikov ter ostanek ostalih.
Verjamem pa, da je bila reklama za festival Lent, ki je stala ob vhodu v nakupovalno središče, vsaj zelo videna in posledično tudi učinkovita. Oglaševanje domačega produkta v tujini za domače goste? Rahlo absurdno, najbrž. Čeprav oglasna tabla po vsej verjetnosti ni bila namenjena domačim...pač..tujim gostom. Eeem, nam, Slovencem, da se izognemo dilemi domačega/tujega gosta.
A še večji kos absurda me je zadel, ko sem se peljal mimo bencinske črpalke, še zmeraj onstran severne meje in pošpegal za cenami črnega zlata. Slišal sem namreč, da imajo Avstrijci, ki so se vsaj tako dolgo vozili k nam po gorivo, kot mi k Debeli Berti po riž, cenejše naftne derivate kot naša 18 letna deželica. Nemogoče?! Je mogoče. To nas je učila že Kovinoteha.
Uradni podatki, povzeti s strani AMZS-ja, pravijo, da je liter dizla pri sosedih po 1,02 €. Sam sem ga na dveh različnih črpalkah videl po 1,016 ter 1,019 €. In koliko je pri nas? Ponosnih 1,059 €!

Ob strani še naslednji podatek: potomci Jožefa in Marije Terezije so se prebijali skozi sleherni dan 2007 leta s povprepčno 44.904 USD dohodka na letni ravni, nekronani Karantaci pa smo v denarnice istega leta za isto število dni prejeli 23.403 USD.

Matematiko se od tukaj naprej lahko greste sami...

P.S.: Podtaki o povprečnem letnem BDPju so iz leta 2007 zato, ker sem jih/jih je Google najprej našel. Ne me spraševati, zakaj...

Ćevapi...

2009-06-20T17:09:00.005+02:00

...samo brez pleskavice, prosim! :) Nekako se mi zdi, da sem to že enkrat postal, ampak mi je še zmeraj za crknit smešno, zato tudi potencialno podvojen post ne more škodovati. Brko, vadi paprike!

Ko kamen skala postane...

2009-06-06T19:31:00.006+02:00

Da je že 6. junij? Kdo bi si mislil. Čas res beži (hitreje kot včasih - in o tem imam celo določeno teorijo. A bi o tem raje kdaj drugič).
Novic ogromno, žuljev, predvsem duševnih, o katerih bi se dalo na široko pisati, takisto. Kje torej začeti?
Pri kamnu, ki je danes padel tik mimo levega palca na desni nogi. No, glavno, da se je odvalil s srca. Ali duše ali kjerkoli je že tičal. Zraven stanovanja, o katerem je na kratko že bilo govora tukaj - mimogrede, updatana slika, kjer se že vidi lep del fasade, ki je danes skorajda že končana, je naslovna - je seveda še ogromno duševnega mazohističnega materiala, ki si ga z lahkoto in brez pomislekov naložimo.
A se je zadnjih mesec dni iz oči iskrilo ter ušes kadilo iz raznoterih vzrokov najbolj prav zaradi kuhinje. Kakšno, katero, kje, za koliko, kje je meja (ki je pri prodajalcih le nebo), so bile čisto življenjske dileme, ki so kamenček po kamenček začele sestavljati mozaik določenega, na trenutke celo pozitivnega, stresa, ki se je sprostil prav danes, ko je padla končna odločitev. Kuhinjo je v splošno zadovljstvo in veselje prodal Rutar, o katerem se širijo predvsem negativne zgodbe (pozitivnih, iz meni neznanih razlogov, ponavadi nikoli ne slišimo. Vprašajte uredništvo na 24ur-ah...). A kljub temu so, za razliko od ostalih, bili najbolj fleksibilni pri sestavi, najbolj všečni očesu (emm..da ne bo kdo narobe razumel - pogovarjamo se o kuhinjah. Prodajalec in direktorica, s katerima smo risali, pisali in računali, nista ravno greha vredna, če me kdo vpraša...) in najbolj prijazni denarnici.
Tako se je dokaj srečno zaključilo drugo največje poglavje ("Hell's kitchen?") v epopeji, ki nosi naslov "Jarh's new millenium home" (v poplavi internacionalizmov in odprtih meja, se tudi jaz nisem mogel upreti neslovenskemu naslovu).
Skratka, po prvem ("I know what you bought last summer") in drugem, je sedaj na vrsti - kakšno presenečenje - tretje poglavje. Naslov? "Internal Affairs" bi bilo kar prikladno, se mi zdi. Razlaga si ga pa lahko vsak po svoje. Dokler se zadnje poglavje ne bo glasilo "Levi devžej", "Potolčeni Kramoh" ali "Boj na požiralniku", mi je pravzaprav vseeno.

P.S.: Še več slikic o blokecu, ki stolpnica postaja, pa lahko poiščete tukaj.

Malo mešano...

2009-05-26T18:59:00.000+02:00

... o naši složni politiki. Danes zjutraj sem poslušal 1. jutranjo kroniko na RSIju in dve izmed "headlinov" sta bili (nekaj takega): Ljubljana dobila Titovo ulico in DZ sprejel predlog o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preučila ozadje menedžerskih prevzemov.

Nimajo nič boljšega in bolj koristnega za početi, kot da se dokazujejo in merijo mišice na banalnih stvareh, kot je po/pre-imenovanje ulic? Imejmo Titovo v Ljubljani, če že imamo Partizansko/Kajuhovo/Maistrovo ulico v treh četrtinah ostalih slovenskih mestih. Je del naše (boljše) zgodovine. Zaradi mene lahko tudi Vošnjakovo (ali Povšetovo) preimenujejo v Stalinovo. Če bo zaradi tega (večji) mir.

Kaj pa absurd imenovanja zgoraj omenjene komisije? Sem najprej mislil, da ni. Dokler se ni iz etra zaslišala novica, da sta se za to ustanovitev strinjali tako koalicija in opozocija. Beri: OPOZICIJA! Halo?! Oni (Janša, that is), ki se nikdar ne strinjajo (z ničemer). Kar ni njim po godu, seveda.
Opa, sem si rekel in se na tem mestu malo zamislil. Če je po godu njim in onim (saj vemo, o kom je govora, ne?), je hkrati možno, da ni prav nobenim - in se zato strinjajo. Brez vsake večje debate. Kar je v našem političnem prostoru, kadar gre za usklajevanje predlogov na relaciji koalicija/opozicija, misija Jeklotehna. Nemogoče ostane nemogoče.
V čem je torej hec enotnosti, ki je že na meji bratstva? Po mojem mnenju v sledečem: vsi vedo, da so posojila za prevzeme dajale banke, ki so v večinski državni lasti in naj me vrag pocitra, če o tem niso bili seznanjeni tudi možje z vrha državne politike. Ali je morda tako, da je kljub večinski lasti države, le-ta morala molčati? Dvomim. Kaj so torej počeli veljaki na oblasti takrat? Ti isti, ki so danes/včeraj/jutri dali zeleno luč PPK? Nič kaj dosti. In kdo bi sam nadse pošiljal preiskovalno komisijo? Nekdo, ki je zvit, bi rekel. Ni lažje imeti "sovražnika" na očeh, kjer ga lahko nadziraš in kontroliraš? Ga žejnega peljati čez vodo? Nek ostanek zdravega razuma pravi, da ja.
Diši po teoriji zarote? Mogoče. Mogoče pa tudi malo smrdi - brez zarote.
Komisija bo torej preiskovala zakaj in kje so se izdajala pooblastila za tajkunske prevzeme (Istrabenz, Pivovarna Laško itd.) ter kdo je za to vedel in to dovolil. Skratka, kdo je tisti, ki si ni umil las...emm, ima maslo na glavi? Vsi imajo radi maslene rogljičke, bi rekel, ali drugače: vsi so vedeli kaj se je tedaj dogajalo, a se je malokdo ob to obregnil - takrat. No, sedaj imamo pa parlametarno preiskovalno komisijo.

Stvar se mi zdi tako očitna in prozorna, da sem prepričan, da sem nekaj narobe razumel oz. da stvari sploh ne kapiram ter se s tem pisanjem smešim. Po drugi strani je enačba tako zelo enostavno logična, da ne more biti drugače, kot da imam prav.
Mi je lahko? Ne ni. Skrajni čas, da se jim pridružim in jim prodam mojo "pamet".

Climate change

2009-05-18T20:47:00.002+02:00

Respect, stara kolega!!! :)

Dajmo jih (drevo, ptico in psa) podpreti, kolikor se le da. Glasujmo!!

X-men Origins: Wolverine

2009-04-29T14:20:00.003+02:00

Samo še enkrat spim!! In potem ga grem gledat - če ne bo film zakupljen za razne predpremiere. Torej, še največ dvakrat spim!!
Pravzaprav se samo tako zelo veselim pričetka predvajanja tega filma, da sem moral to sporočiti vesoljni javnosti. To je vse. :)

Back to the roots

2009-04-21T14:54:00.003+02:00

Haha!! Kaj si vse dandanes ne zmislijo. Citiram: "Electronic e-mail is so twentieth century. This “Knock Knock: Nifty Note - Paper E-mail” is not only cordless and wireless, it revives a revolutionary form of communication: handwriting."

Meni se zdi zelo posrečeno! In ta "revolucionarna" zadeva velja borih 3,24 € (brez poštnine). Navali narod! :)

Vir: 7gadgets

Sveti jarhizmi

2009-04-20T22:11:00.003+02:00

Ne bom na dolgo in široko razpredal: kliknite na ta link in pozorno preberite naslovno vrstico (torej http:// ...).

Se pač zgodi, ko se človek zatipka. Še dobro, da nimamo vsi vse spletne naslove shranjene med Bookmarki/Favoritsi/Priljubljnimiwhatever, ampak še tu in tam kakšen naslov lastnoročno vtipkamo. Hvala dragi ženi za typota, sicer bi njeno božansko odkritje najbrž ostalo za vekomaj skrito.
Mislim, da me od danes dalje obdaja nek poseben sij, sploh nad predelom temena.

Jaz včasih ne razumem...

2009-04-18T07:35:00.008+02:00

... niti samega sebe. Zato se ne kladivam preveč, ker ne razumem tega tukaj. Me pa takšne zadeve zelo! podkurijo. Za kaj gre ("malo" bolj strnejno)?

Za to: "Zakon, ki ga je predlagal poslanec Zaresa Vili Trofenik, predvideva 90-odstotno obdavčenje plač nad 12.500 evri in nagrad nad 25.000 evri. Veljal naj bi za člane poslovodstev podjetij v večinoma državni lasti."

Meni se zdi ok, ali drugače, v zadevi na prvi pogled ne vidim nič spornega. Tudi drugi pogled ostane nespremenjen. Pa tretji, pa četrti ... In potem se najde pametnjakovič, Janez Šušteršič po imenu in priimku, ki izjavi: "Gre za povsem populističen ukrep, s katerim vlada samo dokazuje, da nima pojma... Vpliv na gospodarstvo bo negativen, saj menedžerji ne bodo več motivirani za dobro delo."

HALO?!? Kako prosim? Kdo ne bo motiviran? Za kakšen denar ne bo motiviran? Ob tem postanem za trenutek nemočen, možgani mi zablokirajo, sinapse zamrznejo, vratna aorta se napne, nadledvična žleza ne folga proizvajat adrenalina, čeljust krčevito zeva in moj bebav pogled začudenosti pove več kot tisoč besed. Potlačena agresivnost zavrtega otroštva trga rešetke svoje zlate kletke ter je tik pred tem, da se razbesni v vsem svojem gnevu primitivne osredotočenosti na... trenutek je na srečo mojega mentalenga zdravja mimo.

Zato prosim, da me nekdo, lahko je tudi ekonomist, ki se najbrž bolj razume v principe nepojmljive sfere gospodarstva in višje ekonomije, ki jih navadni smrtniki očitno ne dojamemo, razsvetli, v čem je težava? Zakaj nimam nič proti, da bi nekoga, ki bi letno zaslužil več kot 149.988,00 € in ob tem prejel višjo nagrado od 24.499,00 €, pošteno obdavčili? Mogoče zato, ker bom sam malo manjši znesek plačal banki v 20 letih za stanovanje?
Niti ne. Ker enostavno ne razumem, in se bojim, da nikoli ne bom, da kdorkoli postavlja pod vprašaj motivacijo visokoizobraženega managerja, ki (očitno lahko) zasluži tudi do 22 x več kot znaša minimalna bruto plača oz. 8,8 krat več od povprečne bruto SLO plače (1416,40 €). Mogoče bi ubogim menedžerjem, ki so kot kaže na robu eksistenčnega prepada, uvedli subvencionirano prehrano? Ali obvezni rekreativni dodatek, v višini..hmm.. recimo 10.000 € letno? Kvalitetna rekreacija ipak ni poceni.
Ob temo, pod črto; kdor se lahko "pohvali", da zasluži povprečno bruto plačo, ve, da ne zasluži tako hudo slabo. Niti približno. Kakor tudi niti približno to niso finančna nebesa, pa vendar...

In ne poznam junaka, ki bi si drznil in upal vprašati o motivaciji pri delu nekoga,ki dobi mesečno na TRR nakazanih 500 € (+- 100 €) neto dohodka. Anyone?
No, če ne drugega, zdaj vsaj vemo, kdo (statistično) zvišuje popvprečne plače. Nemotivirani meneđerji.

Vir ležečega (teksta): www.rtvslo.si

Ovce in ovčarji

2009-04-11T20:59:00.005+02:00

Včasih se počutim kot navadni ovčar, ali v najboljšem primeru Istrski gonič, ko mi ob vikendih popestri jutranja prebujanja ta kolaž slik, ko pogledam skozi okno:

Zdaj pa še naj kdo reče, da to ni mega-ultra-turbo svetovno?! Ampak bom najkasneje jeseni pogrešal pogled na ta del neokrnjene narave, ki mi v resnici lepša jutra in prikrade nasmeh na usta, ko ga človek najmanj pričakuje (in včasih najbolj potrebuje). Beee...

Hmmm...ne morem se znebiti občutka, da sem o teh ovcah že enkrat pisal...

Lastovk še ni, pomlad pač

2009-04-11T20:00:00.000+02:00

In tako sva tudi ta vikend uprizorila reprizo vikenda pred tem, ki je bil enostavno Z.A.K.O.N. :) S tem je dovolj povedano. In kako sva preživela popolne dopoldneve? Tako:

Ob kavici in "kičastem" sožitju. Priporočam za premagovanje recesijskega duha.

Blue suede shoes

2009-04-08T12:02:00.004+02:00

No, modra je samo črta, pa tudi iz semiša niso, so pa zato čistokrvni novi fuzbal šuhi! Khm, pardon, superge. Tako vsaj piše na računu. Športni copati, patike, teniske, fuzbalke, športno obuvalo, nogometni čevlji, wtf? Težka izbira primerne besede za navadne ... emm...športne...nogometne...emmm...šuhe?
Tudi izbira modela ni bila lahka. Je pa zato selekcijo naredila denarnica, kar je zadevo spet malo olajšalo. Tako sem včeraj postal lastnik teh ... eeemm ...superg..., ki sem jih naročil preko interneta!
Prvič in morda ne zadnjič. Ceneje kot v trgovini, hitreje, pa še v službo so jih dostavili. In kar je najbrž najbolj pomembno - prav so mi. Poslali so natančno takšne ... hmmm ... patike..., kot sem jih naročil. Kako se obnesejo v praksi, pa bom videl danes, ko bodo doživele ognjeni krst (btw. ve kdo, od kod izvira besedna zveza 'ognjeni krst'? Ker če jemljemo stvar dobesedno - no ja, saj se razumemo).

Super(ge), ne?!

Telebajski Kolo

2009-03-25T19:36:00.004+01:00

LOOOLLLL!!!!! :))))))

Vitaliy Klychko ...

2009-03-24T18:02:00.003+01:00

... ali po domače Vitalij Kličko oz. Vitali Vladimirovich Klitschko, je spet na pohodu. Dr. Jeklena Pest je v soboto s tehničnim K.O.-jem namahal Juana Carlosa Gomeza in s tem ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji WBC. Dokaj hitro (mislim, da je bilo okrog 4. runde) mu je zaprl desno okico, potem je šlo za Kubanca samo še navzdol.
Po boju je izzval oz. napovedal borbo z Nikolayem Valuevom, ki je pred kratkim ubranil pas po verziji WBA proti Holyfieldu.
Ruski orjak (Valuev) bo predvidoma 26. junija prekrižal pesti z Ruslanom Chagaevom, in sicer za naslov "nespornega" prvaka po verziji WBA, saj je Nikolay t.i. "aktivni" prvak, Chagaev pa t.i. prvak v "ozadju" (dolga zgodba...).
Skratka, jeseni se zna zgoditi, da si bosta stala nasproti prav Valuev in Kličko, v kolikor prvi postane "undisputed" prvak WBA, saj si brata Kličko želita združiti vse naslove prvaka v profesionalnem boksu (dvojček Wladimir je že prvak po verzijah IBF in WBO).
Glede na to, da tudi 37-letni Vitalij ni ravno drobižek (visok je 200 cm, razpon rok 198 cm, teža pred zadnjim dvobojem dobrih 112 kg) in je očitno odlično kondicijsko pripravljen, bi to lahko bil celo bolj atraktiven dvoboj kot njuna zadnja dva. Vendar se bo do takrat po telovadnici in ringu prelilo še veliko znoja, tako da se pustimo presenetiti. Prvi del odgovora s kom, če sploh, bomo dobili komaj konec junija, do takrat pa ...

Bravo, Papa!

2009-03-19T12:21:00.003+01:00

Tukaj in tukaj si lahko bolj podrobno preberete o aktualni Ratzijevi sporni izjavi, kako je kondom seme satanovo. Če malo karikiram. In kaj so še povedali? Povzemam: "Cerkev zastopa stališče, da je najboljša rešitev pred aidsom zvestoba in vzdržnost, poleg tega pa tudi trdi (vatikanski tiskovni predstavnik op.p.), da kondomi povečujejo možnost tveganega spolnega vedenja."

Itak. In kje je zdaj bič božji?

Ara je padla

2009-03-17T18:53:00.000+01:00

Kocka pa tudi. Ali bi moralo biti ravno obratno? Ni važno. Pomembno je, da je na današnji dan, natanko (in na debelo) pred enim tednom, bila nakazana ara za - FANFARE!!! :) - najino novo čisto prvo in ta pravo stanovanje!! Jeeej!
Dobrih 50 kvadratov, ki jim pripada še manjši balkon, pa izgleda v očeh tlorisa tako:

Od Floride do Kalifornije

2009-03-15T12:10:00.005+01:00

Bom zelo kratek. V četrtek sva bila z Ines na predstavitvi potopisa Jožeta Marolta, ki se je lani podal na 88 dni dolgo pot od Floride do Kalifornije. S triciklom, s katerim je prevozil 6000 km. Spal je več ali manj na prostem, pod milim nebom. Impresivno. Gospod bo letos napolnil 70 let. Povedano dovolj?

Torej, obvezno branje pričujočega podviga: Razpotja

Kaj bi dal...

2009-03-09T07:15:00.003+01:00

... da bi imel to!!!

Vir

Če ne bi bilo Kolpe...

2009-03-06T08:16:00.005+01:00

Hrvati dejansko imajo smisel za humor. No, saj ne, da bi kdo kdaj kje iz kakršnegakoli razloga mislil, da ga nimajo, a ko se gre o meji - sploh tisti na Kolpi - so smrtno resni. A ta prispevek na hrvaški Wikipedii mi je včeraj popestril dan. Čeravno se ne nanaša neposredno na tistih nekaj pedi zemlje, ki nas oz. jih tarejo, je več kot očitno, da je sestavek plod medsosedskih razprtij. Ki so vedno najbolj (kislo) sladke.
Celotno pisanje je na prebiranje tukaj, nekaj meni najbolj posrečenih utrinkov pa spodaj:

- Slovenija je država u Europi koja se nalazi na neatraktivnoj parceli u podnožju Alpa i prostire se na jedva 20.000 km2

- Najviši planinski vrh je Triglav, visok 2863 m, dok je najtuplji vrh - državni vrh

- Prema nekim novijim istraživanjima Slovenija navodno ima more

- Slanost mu je nešto manja od 38 promila, čime slovensko more spada u neslanije šale ovog dijela Sredozemlja

- Slovenija je toliko mala da u nju ne stane muška in ženska osoba, zato su i stvorili Salome

P.S.: Za primerjavo si lahko preberete še "uradno" verzijo lipe naše na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Slovenija

Vir: moja mama in stara Wikica

Mes(e)ni oglas

2009-02-18T12:25:00.002+01:00

Okrog tega se zna razvitzi še zanimia polemika. Sam sem sicer mesojeda zver, ampak kljub temu podpiram zadevo. In kaj je največji keč pri tem? Plakat niti malo ne pretirava. Na žalost. Na žalost se ne da na en plakat zajeti celotnega procesa, ki ga te živali pretrpijo, preden končajo kot polovice na "širhaklu".

Več o tem, kjer sem prah, ki se utegne dvigniti, zasledil, pa tukaj:

RTVSLO.SI

...

2009-02-09T20:54:00.002+01:00

Če bil bi jaz Presheren
vesele pesmi pisal bi
ne bil bi nič chemeren
v modi solze točit ni.

Spesnil bi sonet al' dva
gazele tri ali pa pet,
rim polna b'la bi bukva
ali je težko bit' poet?

Roman izda zdaj skoraj vsak,
čeprav nihče ni prost rojak,
zato ustavimo rimarske konje,
dovolj je že kulturne gonje.

Pisunstvo - nravno pisanje to ni,
to ni čistunstvo - umetnost črke koj zbledi.

Je igra črke in ločila,
v tem sploh čar je besedila.
A kdor pa čitati ne zna,
ta čevlje sodil bo za dva.
Žal takšna naša je usoda,
da najbolj pameten je pač prismoda.

2009-02-08T11:15:00.002+01:00

Jebeš blog kojeg Majstor ne šljivi 5%!

Slovenski pionirji

2009-01-29T16:06:00.001+01:00

Ne vem zakaj sem si danes začel peti to pesem - ampak sem si jo. In prvo kitico besedila sem znal tekoče. Druga pa... Zato sem malo pogooglal in naletel na to stran --->klik. Predvsem priporočam ogled in poslušanje "Pesmarice". :)

Mi smo slovenski pionirji,
najmlajši borci, borci za prostost.
Mi vsi in naši komandirji
storili bomo, kar veli dolžnost.
Starejši bratje priborili
ste vsem nam zlato svobodo,
mi mladi bomo se trudili,
da izgradimo svobodno zemljo.
Mi svetu bomo dokazali,
da ni brezplodno tekla vaša kri.
Vi ste življenja žrtvovali,
da mi živimo boljše, srečne dni.

Mi vsi smo Titova mladina,
rdeča zvezda sveti nam na pot.
Svobodna zdaj je domovina,
zastava naša plapola povsod.
Veselo dela se lotimo,
naj spremlja pesem nas povsod,
da rodni dom svoj obnovimo,
da živel srečno bo slovenski rod.
Nekoč hvaležna domovina
ponosna, srečna zrla bo na nas:
To tista je bila mladina,
ki je skovala vsem nam novi čas.

Šepetaj mi v uho

2009-01-21T22:07:00.010+01:00

Ja, mogoče bi se spodobilo napisati kakšno vrstico o Obami, ki je, meni osebno, izreden retorik, pri katerem imaš občutek, da to, o čemer govori, tudi razume in za tem stoji (ko smo že pri njegovem govoru - najbolj bizaren stavek pri prisegi je nedvomno: "I do solemnly swear that I, Barack Hussein Obama will faithfully execute the Office of President of the United States...").
Mogoče bi se veljalo pohvaliti, da sem od nedavnega lastnik novega človekovega najboljšega prijatelja Nokie E71.
Kakorkoli, vrstica o Baracku je napisana, s telefonom se ne bom hvalil, čeravno je res mega. Na duši mi leži nekaj drugega.

Zadnje čase pridno izvajam novoletne načrte lanskega leta, kar pomeni, da popoldneve marljivo prebijam v knjižnici. In se učim, resnično. In je pravzaprav vse v najlepšem redu, da je skoraj popolno, kičasto. Ampak - skoraj. Ne bi bilo pravično do življenja, če bi bila edina popolna stvar učenje v knjižnici. Zato pa ni. In kdo je kriv za to? Jaz ne (vsaj tokrat).
Pač pa je danes za menoj sedel nek nadobuden študent, ki se je vestno učil. Kakopak. Je s tem kaj narobe? Ne, če le tega ne počne 1/4 na glas oz. prav toliko na tiho! Imenujem jih "šepetalci". In jih ne prenesem najbolj. Me vsakič rahlo jetra potem bolijo. In edini greh teh "ghost whispererjev" je ta, da med učenjem premikajo ustnice ter si delajo utvaro, da se slišijo. Si predstavljate? Vsaki 2 sekundi "pik-pok", "cmok-pop", kot da bi poslušal umirajočo ribo na suhem. Medtem se v ta interval (v)meša zlovešč nerazločen šepet, ki za teboj ustvarja kuliso neartikuliranih glasov, ki jih ne razume niti avtor sam. Glavno, da odpira usta.
Saj ne, da je njemu na stolu za menoj kaj lažje. Glede na to, da imam rahle težave z nosom, sinusi in ostalimi podobnimi zadevami, mi pri vsakem tretjem izdihu iz leve nosnice rahlo zažvižga. Skoraj neslišno. Skoraj... In bi se skoraj učila v intelektualni simbiozi študentskega duha, če le ne bi šla drug drugemu na živce.
Ampak s to razliko, da lahko jaz z malo truda odžvižgam Kekčevo pesem, on pa kvečejmu prikliče tavajoči duh kakšnega kadavra.

Potovalna hitrost

2009-01-14T07:57:00.003+01:00

Danes sem v Večeru prebral, da so znanstveniki ugotovili, da se mama Zemlja vrti okrog središča naše galaksije s skoraj 1.000.000 km/h, kar je nekje 160.000 km/h hitreje kot so domnevali do nedavnega.
Ok, zanimiva novica. Normalno in kako bi bilo drugače, saj je nenazadnje logično in prav, da vsake toliko odkrijejo kakšen nov premik v starih postavljenih (hipo)tezah, da se nekdaj znanstveno verificirana dejstva na novo premešajo.
In ni šlo drugače, kot da sem se vprašal: koliko bodočih (ali pa nekdanjih) astronomov, astronavtov in ostalih nebesnosvodnih izobraževancev, je padlo na preverjanju znanja, ker so se "vsekali" za recimo dobrih 100.000 km/h, ob vprašanju kako hitro pa potujemo po vsemirju? Pa so bili v resnici bližje trenutno veljavnem odgovoru.
In nauk, poduk ali morala te zgodbe (kot smo se učili pri osnovnošolskih basnih, le da tukaj kot edina žival nastopa človek)? Ne velja se obremenjevati z napačnimi odgovori, ki se čez čas izkažejo za pravilne. In nato spet za napačne. Pa spet pravilne. In nato spet...

Prvi v prvem

2009-01-02T13:15:00.006+01:00

Ja, seveda vsem želim vse naj in orto in mega ter karkokoli-si-kdorkoli-zeli-in-kadarkoli-bi-to-imel/a. Kdaj pa ne? Kot da je kdaj dan v letu, ko komu resnično želimo kaj slabega... Pustimo politike ob strani. In zakaj je 'včeraj 2008' tako zelo spremenjeno od 'danes 2009', da si moramo kar naenkrat voščiti vse dobro, prej pa celo leto nič? Saj vem. Običaj, folklora, čredni nagon. Pa še lepo in toplo je, ko ti nekdo zaželi kaj lepega. Saj v principu ni s tem nič narobe. Kot s 1. novembrom ne. In raznimi drugimi obletnicami, če le niso izrečene dobre želje na vrsti le in samo takrat. Sicer si pa resnično želim, da ste vsi prijetno in po pričakovanjih praznovali zadnje leto prve dekade novega tisočletja.
Ko smo bili prej prav pri politikih... Na Izklopu sem zasledil ta politični hec, ki je bil objavljen na 24urah. Resnično priporočam klik ali pa kar ogled videa spodaj. :)

Poštar zvoni samo...

2008-12-25T19:57:00.005+01:00

...kadar ne trka. Vse je možno, če imaš sposobnega poštarja. Ali pa le tri stranke na enem naslovu. Od katerih ene ni, ena je samo ena, dva sva pa Jarha. In tako naju je našla zgornja švedska voščilnica. Brez problema. Meni se zdi kul in posrečeno. Sploh, ker je voščilnica od človeka, ki na "slepo" stopi na pravi avtobus, v pravo smer, izstopi na pravi postaji in te v bistvu najde sprve, čeprav mesta, okolice in njegovega javnega prevoza pravzaprav ne pozna.
Istega naslova z avtom in GPS navigacijo ne najde. Svaka mu čast!

P.S.: Menjam orehovo/čokoladno/makovo potico za kruh.

Valuev vs. Holyfield

2008-12-19T21:19:00.004+01:00

Kaj pa to? Kaj pa ko bo boks v živo na Šport TV-ju? Čeprav si bosta nasproti stala športna starčka (Valuev 35 let, Holyfiled 46!), so izgledi za zanimiv boj več kot obetavni. Tudi statistika enega (Nikolaj: 49-1, 34 KO) in drugega (Evander: 42-9-2, 27 KO) ni od muh.
Orjaški Rus mi sicer nikoli ni bil najbolj pri srcu. Roko na (to isto) srce, najbolj simpatičen res ni. Zato pa mi je bil Evander od nekdaj prava boksarska postava. In kdo ga ne pozna najmanj po tistem legendarnem matchu s Tysonom, ko mu je ta odgriznil del desnega uhlja?
Ta borba prinaša najbrž več vprašanj kot od odgovorov. Če samo pogledamo, kako različnih postav sta velemojstra težkih pesti. Na uradnem tehtanju je imel 2,13 metra visoki Valuev 140 kg! Holyfield z dobrih 1,89 m tudi ni nek možicelj, a proti Rusu izpade pravi revček. In to kljub svojim ne ravno skromnim 97 kilogramom, ki jih je prinesel na tehtnico. O tem, da je Holyfield poklicni boksar skoraj tako dolgo, kot je Valuev star, je nesmiselno razpravljati. A kar je pri temu kronološkemu dejstvu bolj zanimivo - "The Real Deal" je še zmeraj je živ!
Tako ali drugače, jutrišnji večer bo v znamenju kokic in boksa. Kdo se mi pridruži?

Inšpektor Derrick

2008-12-15T21:50:00.004+01:00

V čem je finta? Zakaj se spomnimo in omenjamo ljudi ter njihove dosežke predvsem takrat, ko je že prepozno? Takrat, ko preminejo? Nimam pojma. Clueless. No, če bi želel in hotel bi se najbrž že dokopal do vsaj kakšnega, če ne že do takšnega in drugačnega odgovora. Pa se mi ne. Naj ostane pri zgornjih vprašanjih.
Derrick. Horst Tappert v resničnem življenju. Ampak zame samo Derrick. Stric policaj in njegova krimi serija, ki mi prikliče v spomin lepe trenutke otroštva, ki sem jih preživel pri babici. Sama je bila mega oboževalka dobrih starih nemških krimičev, a najbrž ga ni bilo čez Oberinspektorja Derricka. Menda je v 281 nadaljevanjih razvozlal prav vse primere, razen enega. No, še en "nerešen primer" je ostal - on sam. Ali pa bi bilo bolje, če bi napisal, da ga je v 85. letu rešila smrt?
Ne vem. Danes že drugič, kar se sicer sila redko zgodi. Vem pa, da je bila serija za svoje časa zelo gledljiva, takšna je najbrž tudi danes. Škoda, da takšnih več ne delajo...

60 ur na teden?

2008-12-14T14:02:00.008+01:00

Kot zmeraj, malo za časom. Pa nikoli resnično prepozen. Kakorkoli, val ogorčenja nad predlogom EU-ja o uvedbi 60 urnega delovnega tedna se je nekoliko polegel, čeprav bo evropski parlament o tem razpravljal šele čez tri dni.
V neki izjavi na radiu pa sem zasledil, ne spomnim se več na katerem in kdo je to dejal, da je takšna direktiva pravzaprav čisto na mestu, saj naj bi sedaj ne imeli delovnega časa na papirju in v takšni obliki sploh ne reguliranega. Posledično bi lahko že sedaj teoretično delali tedensko precej več. Vendar sem prepričan, da to ne drži in tudi sicer se mi to zdi malce za lase privlečeno. Je pa res, da praktično marsikdo že danes preseže normativnih 40 ur na teden, tako da se za ogromno ljudi sploh ne bi nič spremenilo. Morda le to, da sedaj < sarkazem > upravičeno tarnajo, po sprejetju direktive, pa bi bilo takšno tarnanje "neupravičeno".< /sarkazem > Skratka, najbolj ironično pri celotni zadevi se mi zdi to, da glede na trende ne bodo imeli nikomur sploh podaljšati delovnega časa. Tistim, ki sreča ne bo naklonjena in bodo pristali pri največjem slovenskem podjetju (beri: Zavodu za zaposlovanje), bo delovni čas ostal le granko-sladki spomin, pri marsikaterem podjetju (MLM, Hidria...) pa že sedaj uvajajo 36 (ali celo 32) urne delovnike, ker preprosto ni dovolj dela. Tako vsaj pravijo.
Sam se sicer ne bojim, da bo ta direktiva v tej obliki prišla skozi takšna in drugačna (ne)strokovna sita, tudi skozi tisto zadnje odločilno ne. Kljub temu pa nisem optimist. Pobuda se ne bo pozabila, najbrž se bodo vse vpletene strani srečale nekje na sredini. Recimo pri 55ki. Seveda bo v kompletu novih obveznosti delavca, tudi kupček dodatnih obveznosti za delodajalca. Na žalost slaba praksa kaže, da v takšnih primerih (kot da je bilo sploh kdaj kako drugače?!) delodajalci zlahka pozabijo na svoje dolžnosti, na pravice/dolžnosti delavcev pa nikakor. Vse v okviru družbeno sprejemljivega, kajne? Pa čeravno že zdavnaj izven zakonskih okvirjev...
Torej, 60 ur na teden? Podobno vprašanje, kot da bi mama Cankar vprašala ta malega: "Ivan, črna kava?" "Nein, danke Mama!"

Nakupovalna mrzlica ...

2008-12-07T13:02:00.006+01:00

... ki te zlahka pogreje. Končno mi je uspelo na komp naložit slike z moje Motorole V3, ki že krepko kaže svojo dotrajanost in se ji le redko zljubi vzpostaviti povezavo z računalnikom. No, zadnjič je imela dober dan, ki sem ga izkoristil za dolpoteg fotk, ki sem jih v zadnjem času posnel.
Med njimi je tudi zgornji utrinek, ki sem ga pred kratkim ujel ob zapuščanju €parkovega parkirišča. Halo?! D?! In kaj je še vse izumetničenih vzklikov ogorčenja?! Do kam seže človeška nemarnost, indiferentnost, lenoba, oholost ali karkoli-že-to-je? Ne verjamem, da je problem v voziček-pubecu, ki ne vozi pravočasno aluminijsto žičnatih štirikolesnikov na svoje mesto in pusti, da se jih nabere (pre)dolga vrsta, ki sega čez polovico cestišča. Problem je seveda v vozekih, ki pustijo nakupovalne vozeke, kjer jim je pač najbolj priročno in najmanj naporno. Ker jim je, lahko mi verjamere, hud napor in neizmerna muka, peljati voziček nekaj metrov naprej (ali nazaj, odvisno od perspektive), do bolj primernega mesta. Ne, res je veliko bolj enostavno, "gurat" enega za drugim v tistega pred vašim. In zraven si peti prirejen stih tiste narodne - "o le naprej, o le naprej, dokler je še placa kej...". Le da je tokratni protagonist dogajanja nakupovalna "šajtrga", namesto barčice.
No, naslednji biser je kar iz UKC Maribor (bivša SBM). Še pomnite, tovariši? Ker zlomek, ki sem si ga nesrečno zvil, kar ni hotel dati miru in se pozdraviti tako kot treba, sem teti zdravnici zagnjavil za fizioterapijo. Hvala moji občutljivosti, ker je enkrat za spremembo bila terapija uspešna in sem koj za tem spet lahko utrjeval moje udobno telo na fuzbalskem igrišču. Zato sem seveda moral 14 dni obiskovati strica fizioterapevta in med čakanjem, da pridem na vrsto, sem si krajšal čas s kroženjem po čakalnici. In kaj uzrem? To:

Dvoje vrat, trije napisi. Problem? Jaz mislim da. Vsaj iz vidika emancipacije. Če že mentalno ne uspemo sprejeti unisex WCjev, s čemer (in s kateremi) v končni fazi ni nič narobe, potem bi lahko imeli vsi ali poseben vhod ali vsaj skupnega. Ne, tako imajo "moški" svoj vhod in tablo/napis, "ženke" in "invalidi" pa svojega - skupnega. Seveda, invalidi potrebujejo prilagojene sanitarije in posledično tudi svoj vhod. Se mi zdi normalno. Vendar se bojim, da večina podzavestno smatra ljudi s posebnimi potrebami za "one" in ne "nas". Kar je seveda problem. V kolikor je moje razmišljanje o tem verjetno, potem lahko tudi pomeni, da nekdo, ki uzre tak skupen napis na vratih WCja, nehote poveže in najde korelacijo v naslednjih elementih: ženske imajo isti vhod kot invalidi (torej so jih postavljalci oznak izenačili z invalidi), invalidi so hendikepirani, so "oni", torej so takšne tudi ženske. Verjamem, da je realnost daleč od napisanega ter da je to zgolj plod mojih blodenj, kot posledica utrujenosti od premnogih krogov po čakalnici. Mogoče sem samo jaz tisti, ki imam s tem probleme. Ampak takšna in podobna paranoidna razmišljanja, so se mi kljub vsemu vsilila, ob gledanju teh nesrečnih vhodov v prostore, kamor še cesar gre peš. Najbrž tudi cesarica.

Ovce in ovčarji

2008-11-27T07:11:00.007+01:00

Ni skrivnost, da me mnogokrat, predvsem v poletnih mesecih, ob vikendih prebudi blejanje ovac (skoraj se mi je zatipkalo ovčje meketanje), ki brezskrbno mulijo travo pod spalničnim oknom. Pravzaprav prijetna budnica, čeprav se morda komu sliši drugače. Stvar postane nadvse zanimiva, ko jim v ovčjem jeziku voščim 'dobro jutro' nazaj. In one spet odvrnejo 'beeeee' (dobro jutro). In tako lahko traja ta pingpong 'beeejev' kar en čas. S to evidentno razliko, da ne eni strani okna bleja zmeraj ista oseba, na drugi pa odgovarja ponavadi vsakič druga žival. Kdo je zdaj tu večja ovca (tele)?
Glavni hec je pak drugje. Če se ne motim, sem včeraj v Večeru zasledil prispevek o tem, kako so v protestantski Nemčiji strnili vrste in ustanovili Božičkov hate-club - da poenostavim. Da malo malo manj poenostavim, so pravzaprav ustanovili Miklavžev love-club. Ok, da malo zakompliciram, gre v bistvu za to, da se v tem društvu zavzemajo za ponovno obuditev praznovanja/obhajanja/čaščenja/zapravljanja-€-v-čast sv. Nikolaja a.k.a. Miklavža, namesto skomercializiranega Božička. Ker so pač mnenja, da je debeli belobradi Božo (preveč) vsiljen s strani zahodnoatlantskih zaveznikov, rahlo pedofilen ter brez humorja, Miklavž in parkelj (bi ga moral pisati z veliko?) pa sta avtohtoni figuri časnith mož, otrokom za vzgled. Da poenostavim.
In sem razmišljal. Nedolgo tega smo imeli, zdaj kar naenkrat ruskega, Dedka Mraza in večina ni imela nič proti. Nasprotno.
Smo menjali sistem, posledično miselnost, takoj za tem še hrbtenico. In smo dobili Božička. Večini je bila sprememba pogodu.
Sedaj pa postaja en izmed največjih ameriških izvoznih artiklov trn v peti neo-tradicionalistom? Tudi prav. Pa predpostavimo, da jim uspe. In je naenkrat alfa in omega družinskih srečanj, sprav in razprtij ter osiromašenega proračuna, lik svetega Nikolaja (Zdravstvuj, Nikolaj!). Bo koga motilo? Malokoga, sem prepričan. In kdo je v tem primeru ovca?

In kako daleč bi morali iti, da bi prišli do nevsiljenih običajev? Bi morda morali obhajati praznik Morane, slovanske boginje smrti in zime? Namreč vsi prej našteti maliki imajo skupni imenovalec. Zimo in obdarovanje. Morana in obdarovanje? Zakaj pa ne. Dandanašnji je mariskomu nekogaršnja bridka smert tudi darilo. Oporoke, nujni deleži in zapuščine so prava mana v današnjih trdih časih ultra-mega-turbo materializma. Pa dajmo črni humor, cinizem in sarkazem na stran.
Vedno bolj sem mnenja, da smo ljudje večje ovce kot ovce same. In naenkrat se mi zazdi, da moja jutranja ovčja pomenkovanja niso več tako zelo nenavadna.

Hologrami

2008-11-08T07:09:00.005+01:00

Kdor je spremaljal razplet predsedniških volitev v USA, je morda zasledil na CCNu nov in zanimiv - kaj nov in zanimiv, do sedaj edinstven! - način javljanja v živo - s pomočjo pravega pravcatega (3D?) holograma.
Zakon!! Cocktail Vojne zvezd, Star Treka in sedanjosti.
Ne spomnim se več točno koliko, vendar je novinarko, ki se je javljala s terena, snemalo nekaj deset HD kamer. No, saj tak hudo-orto-mega-kul-šponarsko se res ni videlo, ampak sama ideja, da postaja to počasi realnost, je fascinantna. Hkrati pa to pomeni, da bo še nekaj Ljubljanice pod dravskim mostom preteklo, preden se bomo takšne tehnologije lahko posluževali v domačih dnevnih sobah, pa vendar - korak je bil storjen.
Podrobnejši opis lahko preberete tukaj ali pa tudi ne.

Avstrija, Bau-max hiška in zli nameni

2008-11-05T18:38:00.006+01:00

Kaj pa Österajheri in njihov sedaj že kar famozni napis? Pa Haiderjev duh, ki je še kako živ? Največji hec pri tem pa je, da sva se z drago ženo (s katero imava na današnji dan za seboj 4 mesece srečnega zakona :))) nedavno tega smukala po teh vzorčnih hišicah, se malo pasla po njihovih katalogih in kradla - ideje. Kaj drugega namreč te hiše nimajo za ponudit. Ideje in tu ter tam kakšen prospekt. In to je to. Me prav zanima, kaj bi naj ti nepridipravi sunili. Plastično sadje, mogoče?
Je pa ta napis več kot žaljiv, saj nas vrača v jeklene čase hlapčevanja pod Avstro-Ogrsko. Brez dvoma. A so takšni napisi, vsemu zgražanju navkljub, dobra iztočnica za nekatera zanimiva razmišljanja. To, da je napis 1/4 angleški in 3/4 nemški (avstrijski), je še najmanj sporno, čeprav s tem kaže dve stvari - razen najbolj očitne, da pisec ne obvlada najbolje angleškega jezika, predvsem to, da je avtor opozorila očitno smatral, da "Slowenen + Kroaten" ne znamo dovolj nemško, da bi si "zaslužili" vsaj enojezičen napis. Očitno je poanto dvojezičnih tabel malo napačno razumel. Ušlo pa mu je tudi dejstvo, da Janezi in Kockasti že desetletja trosimo znaten znesek BDP-ja v njihov erar, zatorej smo se najkasneje v tem času še kako dobro priučili jodlanja. Pardon, avstrijske nemščine (če kot taka sploh obstaja).
Zanimiva je delitev oz. predsodek (pa nevednost in posploševanje), da kradejo samo Slovenci in Hrvati. Izpostavljena sta torej dva naroda. Pa se zaradi tega sploh ne čutim posebej prizadetega. Bi pa bilo zanimivo, če bi vstopil v hiško Bosanec ali Srb, morda celo Črnogorec, katere bi začel strumni hišni čuvaj naganjati ven z besedami, če morda niso videli table?! Seveda so jo, ampak na njej njih pač ni. Pa s tem ne želim nakazati na možnost, da so oni kradljivci. Daleč od tega. Stigma je pač takšna, da če bi imel pisec sramotnega napisa več časa (in znanja kako se kakšen narod napiše v njemu lastnem ali vsaj razumljivem jeziku), bi na list stlačil verjetno še "Jugoslowanen", pa Romuni in Bolgari ne bi izostali, Albance in vzhodnobaltiške državljane ne smemo pozabiti. Da bo stvar bolj zanesljiva, dodajmo še barvo kože, las in nohtov. Ah, tu imamo še veroizpoved. Morda bi bil seznam krajši, če bi na vrata izobesili kratek napis, kdo so tisti, ki vstop imajo. Pa prosim brez kavcije!
Še bolj zanimivo je vprašanje ali je to opozorilo plod samostojne iniciative tam zaposlenega ali vodstva Baumaxa. Verjetno gre za nastrpnostni izpad posameznika, ki ga tarejo vsakodnevne človeške tegobe in si da pač duška tam, kjer si ga ne bi smel. Ne predstavljam si, da bi bila to odredba koga iz vodstvene strukture podjetja. Vprašanje, komu bi v tem primeru v bodoče še prodajali nebesa na zemlji (beri: lasten domek v obliki hiše).
Sicer pa, če s(m)o pohopsali vse kar ni bilo pribito z žeblji (če ta izjava drži), sploh ne vidim potrebe, da bi tak napis sploh še bilo potrebno izobesiti. Itak je prepozno. Morda pa se je napis zgodil prav 31. oktobra, na dan reformacije, in so zaposleni ravnali le v duhu starega Martina ter pribili na vrata eno samo tezo.

Za na konec. Kaj je rekel mali Janezek, ko ga je hudi severni sosed po dolgih kradljivih prstih? "Au, stric!"
Je že tako, da smo včasih hodili po riž k Debeli berti, danes pa po šraufe in žeblje v Bau-maxa.

Nekaj pokazateljev...

2008-10-31T18:58:00.006+01:00

... da imaš več kot "le nekaj" kilogramov preveč in da v zadnjem času ješ več kot ponavadi (beri: si se zredil kot prase):

- skuter "pije" precej več bencina kot ga je sicer, čeprav si pred kratikm opravil servis in voziš zelo vzorno
- za britje porabiš precej več pene kot si jo včasih (podbradek pač terja svoj davek)
- v pasu delaš dodatne luknje, a v obratno smer kot je to sicer navada
- šal si lahko sedaj oviješ le enkrat okrog vratu, čeprav si ga lahko pred kratkim še 2x
- v "All you can eat" restavraciji te vljudno prosijo, če bi lahko počasi šel domov
- v McDonaldsu naročiš družinski menu samo zase
- poobedek pred in po kosilu (zajtrku in večerji) postane nekaj normalnega

No, še zmeraj pa je najbolj preprost način enostavno stopiti na tehtnico, se pogledati v ogledalo in si priznati: "Mater, sem postal udoben. Ne debel, udoben!"

Cockta film

2008-10-16T22:18:00.004+02:00

Kot da ne bi imel boljšega dela (in najbrž ga res nimam), sem porabil dragocene pol ure za izdelavo tega nesmisla:

Ampak lušno pa je bilo...:)

Jack Daniels, Martini, Kalašnikov...

2008-10-14T18:30:00.006+02:00

Ko sem iskal material za novo izdajo City Magazina, sem mimogrede naletel na ta hec.
Led v obliki municije za AK-47 ali kalašnikov, po domače. Pravzaprav modelčki za oblikovanje le-tega. Čeprav sem bolj pacifistične nravi, pa si nisem mogel kaj, da se mi ne bi zdelo zelo hudo kul, ko sem si predstavljal, da dobiš serviranega dvojnega Jacka z dvema kockama tega ledu. Emm...kockama?

Meniskus

2008-10-10T16:57:00.003+02:00

Danes sem se končno spravil na slikanje kolena, ki mi zadnji mesec dni že pošteno nagaja. Ker sem predvideval, da gre najbrž "samo" za vezi, ali kot so dodali drugi, mogoče še za meniskus, se mi ni tako zelo mudilo zabijati časa v čakalne vrste. Ampak, ker se mi že pošteno kolca po športu (ne, za šah žal nimam pravega (beri: dovolj slabega ;)) nasprotnika), sem danes vzel v službi prosto in se odpravil UKC-ju naproti, da se odrešim športno abstinenčnih muk. Malo morgen!
Za krajšanje časa v čakalnici, mi je družbo delal Kierkegaard in njegova knjiga Bolezen za smrt, v kateri se na začetku posveča predvsem obupu. Kako prikladno čtivo za bolnišnično čakalnico!
Ko sem le prišel na vrsto za prvi (informativni) pregled, potem ko sem moral nekemu gospodu Jarcu dopovedat, da so klicali JarHa in ne JarCa, so me napotili na rentgen, nato pa na drugo zdravniško lekturo s slikami. No, v tej rundi se je gospodu Jarcu le uspelu prebiti mimo moje 90 kg malenkosti, čeprav so spet klicali mene in ne njega. Ne morem verjet, kako se ljudje lahko naredijo gladko neumne, ne glede na to, kako bedasto potem v resnici izpadejo. Kakorkoli... Izvedel sem, da nimam nič zlomljeno (no shit?!), da je, zraven manjšega izliva v kolenu, najbrž problem v meniskusu, da pa mi dr. ne more točno povedati kje, od tega pa je med drugim tudi odvisno kako hitro se bo meniskus (če sploh tukaj tiči vzrok) celil. To lahko ugotovijo sicer z magnetno resonanco, ki pa je v bolnici ne delajo (vsaj za take reči). Po eni strani, na srečo. Mi je pa predpisal 2-3 mesece mirovanja oz. ne obremenjevanja kolena (razen plavanja in kolesarjenja), v kolikor pa po 3-4 mesecih ne bo boljše, naj pridem še enkrat. Takrat bo najbrž potreben tudi pregled pri ortopedu.
Carsko. Zakon. Bravo Kierkegaard. Čeprav ni Sören kriv, da je bil pametna glavca, jaz ga pa jemljem v čakalnico.

Jarh in Wikipedia

2008-10-07T21:09:00.007+02:00

Priznam - "malo" je narcisoidno, če sam sebe iščeš po Googlu. A je po svoje zabavno. Poizkusite! Kakorkoli, ta hec ima svojo zgodovino, ki izvira iz sedanje službe, ko nam je bil obseg dela še toliko naklonjen, da smo v minuti predaha, ki smo si ga vsak neparni dan v tednu privoščili, malo poguglali po naših priimkih in se pozabavali ob hecnih zadetkih. Kaj vse se najde! Od tega, da je po kolegu poimenovana zavarovalna družba v tujini, čevlji, tovarna, lik vampirja v filmu, menda celo neko letališče v Rusiji.
Skratka, danes mi je bilo pet minut pred odrešilnim koncem delovnega dne dano, da sem spet malo fetiširal s priimki po vseznalcu Googlu. Tokrat sem dodal še imena. Med drugim tudi svojega. In na kaj sem naletel? Jasno, na prvih dveh mestih blog in Facebook, potem še nekaj linkov iz smetišča zgodovine, nakar pa - tataratatata (fanfare) - Wikipedia.
Kaj počnem jaz v svetu Wikija?! Prav smešni mi je bilo, ker sem mislil, da gre najbrž za kakšno pomoto. Ampak ne, uvrščen sem med slovenske pisce znanstvene fantastike! Po svoje je pa tudi žalostno (kakor se pač vzame), kajti s tem je hitro jasno, kje je naše rodne zemlje ZF literatura, če sem se na tem seznamu znašel celo jaz, h kateri sem prispeval skromno zgodbo (ki ni bog ve kaj). Le-ta je bila objavljena v Blodnjaku 4, zbirki slovenske znanstvene fantastike.
Je pa vseeno prijeten občutek, ko vidiš svoje ime napisano ob imenih, ki res nekaj pomenijo (ne samo v ZF krogih) - Vid Pečjak, Branko Gradišnik, Miha Remec, Bojan Meserko, Josip Stritar, Leopold Suhodolčan, Ivan Tavčar, Feri Lainšček, Janez Trdina, Simon Jenko, Vladimir Pavšič a.k.a. Matej Bor, med njimi tudi Dimitrij Rupel (ja, prav ste prebrali), pa Marjan Skvarča - čeravno veš, da ne najbolj upravičeno. A za mini egotrip je super. It made my day! :)

P.S.: Pri tem se mi je utrnila ideja - ko bo naravnim in sintetičnim drogam potekel rok trajanja (beri: jim bo odzvonilo), bo nastopil čas za postmoderne droge. Egotrip smo že navedli, pa superegostasy (slov. samozaveststasy) za raverje, IDhuana (ID = aj di) za klasike, kokjazoin za bolj premožne...

Kosmiči

2008-10-04T17:14:00.003+02:00

Zadnjič sem zelo površno zasledil novico, da so ugotovili (najbrž kakši "strokovnjaki"), da kosmiči (naenkrat) niso več tako zdravi, kot s(m)o do nedavnega mislili, saj bi naj vsebovali toliko sladkorja, da izpadejo iz kategorije "zdravo". N-e m-e j-e-b-a-t!
Kako velik ekspert pa moraš biti, da pogledaš na škatlo cornflakesov, prebereš hranilne vrednosti in deleže ter pogruntaš, da vsebujejo "od oke" 65% ogljikovih hidratov ali po domače povedano - cukra?

Veliki vodja

2008-09-27T08:48:00.003+02:00

Zadnjič sem dobil po mailu (Tina, hvala) sicer staro finto v novi preobleki, ampak sede 100 km/h in ne bi mogla prispet ob bolj pravem času.

Reklamni oglas za stranko na jumbo plakatih: 30 000 EUR

Predvolilni spot stranke na TV: 150 000 EUR

Shod stranke tik pred volitvami (vključno z golažem): 10 000 EUR

Izraz JJ ob razglasitvi volilnih rezultatov: neprecenljivo!

...za vse ostalo je tu...

Ja, zdaj pa že vemo, ne? Za vse ostalo je tukaj Pahor s prijatelji... Lušno.

Volilni molk

2008-09-20T16:30:00.000+02:00

Ekspresno desno 2

2008-09-18T22:27:00.001+02:00

Haha, trikrat, ne samo 1x, lahko ugibate, kaj je bilo v naslednjem Expresu, 10.09.2008. En velik LOL! Seveda se je zgodba spet ponovila. Eh, brezveze... Kdor je videl in bral, ve o čem govorim, ostalim toplo priporočam, da si priskrbijo vsaj enega izmed obeh izvodov. Ker če vam to ne odpre oči, koga letos absolutno ne volit (Janša & co.), čeravno ni napisane ene žale besede čez glavne koalicijske partnerje, potem hodite po svetu z "eyes wide shut".

Je pa malo manj brezvezna, no, v bistvu je zelo zanimiva, ta stran: koga naj volim. Čeprav znajo biti nekatera vprašanja dokaj tricky, se da po drugi strani na njih enako zvito odgovorit, tako da smo na koncu nekje na relativni objektivnosti. Sem bil presenečen, da so bili moji rezultati dokaj realni, glede na moje siceršnje politične poglede in naravnanost.

Do volitev pa - tovarne delavcem, smrt fašizmu in za narodov blagor!

P.S.: ne pozabit predvolilnih javnomnenjskih raziskav spremljat ;)

Ekspresno desno

2008-09-04T19:35:00.009+02:00

Ali smo sami pri nas takšni ali povsod drugod - ne vem. Grebatorski namreč. Vem pa, da si na vse pretege poskuša čim več ljudi odrezati kos tržne (beri: finančne) pogače, ki sliši na ime brezplačniki. Dokler je še ostalo kaj drobtinic. Ampak dobro, si rečem, lahko jih tudi ignoriram, kar mi sicer tudi dobro uspeva. Sem namreč mnenja, da prav nobeden izmed njih ni upravičil mojih pričakovanj. Da bi bili drugačni, berljivi, zanimivi... So pač neposredno odvisni od kapitala, ki ga napaja in ki sproti priteka na njihovo petnajstme(a)stno bančno številko s strani oglaševalcev.
A tokrat me je najbrž moral obiskati trenutek neke lucidnosti (ok, ni bilo nič bolj pametnega za brat, priznam), saj sem v roke vzel izvod...ja, brezplačnika. Ekspres, so ga poimenovali. Prvo leto, šesta številka. Sreda, 3. september, datum izida dotične številke. Pogledam udarno sliko na naslovnici, iz katere me pozdravljata Pahor in Taubek, eh, Golobič. Bi znalo biti zanimivo predvolilno sranje...emmm...branje, si mislim, in obrnem stran.
"Bo levica ponovno preprečila odkrivanje gospodarskega kriminala?" se glasi naslov nadaljevanja članka z naslovnice, kjer se avtor vrača v zgodovino in se za moje pojme subjektivno sprašuje (kategorično zanika?) o dobrih namenih levice, v primeru, da se ji uspe zavihteti na oblast. Družbo mu dela kolumna, kjer avtorica prav tako skuša povezati paranoidne niti med lastništvom medijev in s tem povezanim favoriziranjem SDja in ZARESa ter posledično diskreditacijo novinarjev, ki za te medije pišejo. Vse lepo in prav, gre za kolumno, za odraz lastnih stališč in mnenj. Zakaj pa ne? Sosednji članek pa tematsko prav vzorno sovpada s kolumno, tako da gre uredniku pravzaprav zato vsa pohvala. Če le ne bi bilo sosednjega stolpca kratkih novičk na desni. Vsebina? Naj naslovi govorijo zase: "Cene avgusta padle", "Brezposelnost najnižja po letu 1993", "S septembrom vsem dijakom topli obrok", "Upokojenci prejeli draginjski dodatek". Hmm, same dobre novice. Zanimivo, z zgolj štirimi naslovi je nagovorjena skoraj celotna volilna populacija. Ne, dijaki to niso, so pa to zato njihovi starši.
Seveda ne pozabimo na sliko Janše, ki je vtaknjena na sredino stolpca. In kaj ima on s tem? Nič. Ah, saj res, ima. Vsaj tako bi nam naj govorila podzavest, ki bi naj slikovno podobo avtomatsko povezala z dobronovičnim tekstom. Prefrigano. Zvito. Komu še ni kliknilo?
Pa poglejmo stran kasneje. Podoba se ponovi a la copy/paste. "Sanjska ekipa Boruta Pahorja" je dvostranski sestavek, ki ošvrkne predvidene bodoče Pahorjeve ministre. Jih po domače "skurca". In ne pozabimo desnega stolpca. "Pri zdravstvu v zlati sredini", "Letos prvič brezplačni učbeniki", "SDS vodi pred SD", "Brezplačen vrtec za drugega otroka" - naslovi, ki v pozitivni luči kažejo koga? Hard to guess, right?
Brez Patrie pač ne gre. Tudi tukaj ne. In če še kdo ni vedel, da se je oklepniška farsa začela že pod Ropom, zve v Expresu. Nato še sledi stran z razglablanjem o domnevnih nečednih poslih Golobiča v času LDSove vladavine. In ne boste verjeli - pozitivne besede se med tisti vrsticami najdejo le za ĐejĐeja, ljubljenega vodjo.
Torej, vsi glavni konkurenti so obdelani - SD, ZARES, LDS. Vsi s primerno "minutažo", bi rekli v nogometnem žargonu, premosorazmerno s tem, kako veliko nevarnost in volilno grožnjo predstavljajo.
V intervjuju na sredini časopisa pa končno nekaj spodbudnih, vedrih besed oz. vprašanj človeku, ki je - ne boste verjeli - predsednik odbora za finance pri SDS. Kakšno naključje! Intervuju pa sledijo vzpodbudni trije odstavki o umirjanju inflacije in padanju brezposelnosti. Ostale strani so bolj ali manj mašilo prostora (novice po svetu, šport, estrada...).
Zakaj tednika niso raje poimenovali SDS ekspres? Se vsaj ne bi rabili "truditi" z zameglevanjem resničnega poslanstva in vsebine. Tako prozornega in bednega poskusa enobarvnega prikazovanja in (ne)poveličevanja političnih opcij, hipokritskega vlečenja okostnjakov iz omar ter licemerskega zavijanja vsebine v poceni celofan, že dolgo nisem, če že sploh kdaj, videl in bral. Pravzaprav sem zgrožen, ker smešno mi že dolgo ni več.
Ampak se vprašam: so bili zmeraj tosmerno SDSovsko trobilo? Bo še izšla kakšna številka dva tedna po volitvah? Bomo videli. 10. septembra nas v nabiralnikih čaka nov izvod. Stavim, da bodo takrat na vrtsi SNS, Lipa, ne gre pozabiti na SLS in DeSUS.
In zakaj nisem mogel enostavno napisati: "Ta teden sem bral neki kurčevi zastojn cajtng, ki mi gre totalno na pajtl, zraven pa še bruham?!" Najbrž zato, ker bi bilo slednje bolj zanimivo...

Memento mori

2008-09-03T10:55:00.005+02:00

Ne vem zakaj, a odkar sem v osnovni šoli slišal za besedno zvezo "bistroumni nesmisel" in v povezavi s tem Prešernov "Memento mori", se mi vsake toliko po glavi zapodi misel "...molče trobental bo...".
Najbrž zato, ker se z bistroumnimi nesmisli dnevno srečujem najpogosteje v službi in tam o njih tudi razmišljam. No, v zadnjem času - in vse do volitev, ko bo sezona neumnosti pri vrelišču - nam z njimi redno strežjo ti in oni prvaki (hm, le kateri od njih je kdaj resnično zmagal?) političnih strank. Pa kaj bi to...

Raje obudimo spomine na rosne dni in Dr. Figa, ki menda tega vzdevka ni dobil po tem, ker bi otrokom delil smokve.

Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.

Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodí od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta,
in od veselja do veselja leta,
de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri.

Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva,
v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva
molčé trobental bo: "Memento móri!"

Emancipacija

2008-08-25T22:22:00.003+02:00

Hecna beseda. Kaj je sploh emancipacija? Pridobivati si enakopravni položaj? Zakaj pa ne, se sliši smiselno. In nekako po splošni in najbolj enostavni razlagi to tudi je. Vsaj tako je za prebrati po raznih definicijah.
Med drugim je hecno tudi to, da se emancipacija največkrat, če ne takoj, poveže z ženskami. Zakaj? Eden izmed prvih (in najbolj tehtnih) odgovorov, ki mi pade na pamet, je ta, da so na žalost one tiste, ki so se največkrat, in tudi najglasneje, morale boriti za svoj enakopravni položaj. Zelo malokrat bomo slišali besedno zvezo ženska emancipacija. Ne, emancipacija in pika. Saj se itak ve, da gre za žensko (emancipacijo, namreč). Pa mogoče to ni najbolj prav. Nenazadnje obstaja več vrst boja za enakopravnost položaja. Politični, za začetek. V katerem pa spet najkrajše vlečejo ženske. Pa smo spet tu - v začaranem krogu. Matematična enačba v besedi. Emancipacija=boj žensk za enakopravnost.
In največji paradoks ženske emancipacije? Da lahko največ zanjo storijo prav moški. Pa ne me vprašat zakaj sem začel o tem razmišljat (prav danes). Vem pa kdaj - pod tušem. In tuš, če ga lahko malo pogeografim, je odlična lokacija za razmišljanje. Priporočam.

Križarjenje 5., 6. in 7. dan

2008-08-20T18:58:00.007+02:00

Neurja vzamejo svoj davek. Sploh, če je z njimi neposredno povezana tvoja služba, s tem pa del prostega časa in predvsem občutek za čas. Tega sem že zdavnaj izgubil. No, z neurji nam je bilo na srečo prihranjeno na Costi Romantici.

5. dan se je pisal, ko smo pristali na obalah Krete. Heraklion je bilo mesto, kjer smo se izkrcali, se zbasali na avtobus in oddrveli Knossosu naproti. Lep del zgodovine. Romantičen in tragičen hkrati. Pa ne bom z njo utrujal, kogar zanima lahko Googla, Yahooja, Wikipedija ali pa zavije v knjižnico. Slednje je najboljša izbira, čeravno najmanj enostavna. Skratka, naj fotke govorijo za sebe.

Sledil je predzadnji dan in veliki finale v Atenah. In kot se vse prerado s finali zgodi - tudi ta je več ali manj razočaral. Predvsem zato, ker je imel dan v Atenah potencial, ki je na žalost ostal neizkoriščen. Zakaj? Voden ogled akropole in partenona je bil milo rečeno slab, vodička je znala angleško tako dobro kot jaz svahilijsko. Zraven tega nam je povedala bore malo o tem, kaj vse si lahko še ogledamo v uri in pol prostega časa, ki smo ga imeli po uradnem ogledu, čeprav je v Atenah še in še ogleda vrednih mest. Če kdo misli, da smo si ogledali karkoli olimpijskega iz leta 2004, naj misli zmotno še naprej. Kljub temu pa je bilo zibelko grških bogov in atenske kulture zanimivo videti in doživeti.

Za zaključek zanmivega dneva pa so/sva poskrbeli/la kar na ladji. Za začetek kapetanova večerja, kjer se nam je predstavil velik del posadke, vključno z "el capitanom" na čelu. Nato sva si čas pokrajšala še v casinu, na koncu pa ogledala še t.i. midnight buffet, ko so na ogled in jed postavili obilo (beri: preveč) slastne hrane. Ne, nisva nič jedla, le gledala. Res. Častna.

Križarjenje 3. in 4. dan

2008-08-11T17:41:00.003+02:00

Tretji dan smo preživeli na morju, saj smo po izplutju iz Catanie kompas naravnali proti Marmarisu, Turčija. Plovba do tja pa ob povprečnih 30 km/h ni bila ravno hitra. Tja bi naj prispeli zjutraj oz. zgodaj dopoldan 4. dne, a je nesreča hotela, da je na poti enega izmed ladijskih oficirjev obiskal lažji infarkt. Na srečo je preživel, vsekakor pa smo ga morali čimprej izkrcati. Seveda je na ladji tudi zdravniška služba in prva pomoč, a smo kljub temu naredili ovinek in predčasno pristali v Grčiji, ob eni zelo simpatični obmorski vasici. Zaradi velikosti ladje smo se ustavili nekoliko stran od pomola, po nesrečnega oficirja za radisjko zvezo pa je prišla ribiška barkača.

Zaradi tega dogodka in nepredvidenega pristanka, smo prispeli v Marmaris z dvourno zamudo, kar je pomenilo, da bo sila malo časa za karkoli konkretnega. Ali kopanje ali ogled mesta ali kaj drugega... Odpadli so tudi vsi organizirani izleti v tem mestu, so pa zato organizirali brezplačen transfer od pristanišča do mesta. In ker sva tako ali tako planirala sprehod po mestu, nama je prišla ta prijazna poteza še kako prav.
Razen lajajočih trgovcev, ki so stali pred trgovinami, se ni zgodilo nič pretresljivo zanimivega.

Nekje ob 13h smo nadaljevali s plovbo proti Rodosu. Izjemno lepo mesto. In za dobrodošlo spremebmo v primerjavi z Italijo - čisto in prijazno. Za slabe tri urice sva si sposodila skuter ter se malo popeljala okrog mesta ter naletela na eno, najbrž lokalno, plažo. In to je bilo na žalost tudi edino pravo kopanje v morju. V ladijsekm bazenu je bila sicer morska voda, ampak: 1. bazen ni morje in 2. bazen je bil ZELO skromnih mer, zato je bil res zgolj za hitro osvežitev. Kje smo ostali? Rodos. Po slabih treh uricah skuteriranja, med katerimi sva si uspela ogledati tudi tamkajšnjo akropolo, sva vzela pot pod noge in se odpravila raziskovati staro mestno jedro. In naenkrat je bila temna noč, ura malo pred dvanajsto ter čas za ponovno vkrcanje in plovbo proti Kreti.