Poštar zvoni samo...

...kadar ne trka. Vse je možno, če imaš sposobnega poštarja. Ali pa le tri stranke na enem naslovu. Od katerih ene ni, ena je samo ena, dva sva pa Jarha. In tako naju je našla zgornja švedska voščilnica. Brez problema. Meni se zdi kul in posrečeno. Sploh, ker je voščilnica od človeka, ki na "slepo" stopi na pravi avtobus, v pravo smer, izstopi na pravi postaji in te v bistvu najde sprve, čeprav mesta, okolice in njegovega javnega prevoza pravzaprav ne pozna.
Istega naslova z avtom in GPS navigacijo ne najde. Svaka mu čast!



P.S.: Menjam orehovo/čokoladno/makovo potico za kruh.

Valuev vs. Holyfield

Kaj pa to? Kaj pa ko bo boks v živo na Šport TV-ju? Čeprav si bosta nasproti stala športna starčka (Valuev 35 let, Holyfiled 46!), so izgledi za zanimiv boj več kot obetavni. Tudi statistika enega (Nikolaj: 49-1, 34 KO) in drugega (Evander: 42-9-2, 27 KO) ni od muh.
Orjaški Rus mi sicer nikoli ni bil najbolj pri srcu. Roko na (to isto) srce, najbolj simpatičen res ni. Zato pa mi je bil Evander od nekdaj prava boksarska postava. In kdo ga ne pozna najmanj po tistem legendarnem matchu s Tysonom, ko mu je ta odgriznil del desnega uhlja?
Ta borba prinaša najbrž več vprašanj kot od odgovorov. Če samo pogledamo, kako različnih postav sta velemojstra težkih pesti. Na uradnem tehtanju je imel 2,13 metra visoki Valuev 140 kg! Holyfield z dobrih 1,89 m tudi ni nek možicelj, a proti Rusu izpade pravi revček. In to kljub svojim ne ravno skromnim 97 kilogramom, ki jih je prinesel na tehtnico. O tem, da je Holyfield poklicni boksar skoraj tako dolgo, kot je Valuev star, je nesmiselno razpravljati. A kar je pri temu kronološkemu dejstvu bolj zanimivo - "The Real Deal" je še zmeraj je živ!
Tako ali drugače, jutrišnji večer bo v znamenju kokic in boksa. Kdo se mi pridruži?

Inšpektor Derrick

V čem je finta? Zakaj se spomnimo in omenjamo ljudi ter njihove dosežke predvsem takrat, ko je že prepozno? Takrat, ko preminejo? Nimam pojma. Clueless. No, če bi želel in hotel bi se najbrž že dokopal do vsaj kakšnega, če ne že do takšnega in drugačnega odgovora. Pa se mi ne. Naj ostane pri zgornjih vprašanjih.
Derrick. Horst Tappert v resničnem življenju. Ampak zame samo Derrick. Stric policaj in njegova krimi serija, ki mi prikliče v spomin lepe trenutke otroštva, ki sem jih preživel pri babici. Sama je bila mega oboževalka dobrih starih nemških krimičev, a najbrž ga ni bilo čez Oberinspektorja Derricka. Menda je v 281 nadaljevanjih razvozlal prav vse primere, razen enega. No, še en "nerešen primer" je ostal - on sam. Ali pa bi bilo bolje, če bi napisal, da ga je v 85. letu rešila smrt?
Ne vem. Danes že drugič, kar se sicer sila redko zgodi. Vem pa, da je bila serija za svoje časa zelo gledljiva, takšna je najbrž tudi danes. Škoda, da takšnih več ne delajo...

60 ur na teden?

Kot zmeraj, malo za časom. Pa nikoli resnično prepozen. Kakorkoli, val ogorčenja nad predlogom EU-ja o uvedbi 60 urnega delovnega tedna se je nekoliko polegel, čeprav bo evropski parlament o tem razpravljal šele čez tri dni.
V neki izjavi na radiu pa sem zasledil, ne spomnim se več na katerem in kdo je to dejal, da je takšna direktiva pravzaprav čisto na mestu, saj naj bi sedaj ne imeli delovnega časa na papirju in v takšni obliki sploh ne reguliranega. Posledično bi lahko že sedaj teoretično delali tedensko precej več. Vendar sem prepričan, da to ne drži in tudi sicer se mi to zdi malce za lase privlečeno. Je pa res, da praktično marsikdo že danes preseže normativnih 40 ur na teden, tako da se za ogromno ljudi sploh ne bi nič spremenilo. Morda le to, da sedaj < sarkazem > upravičeno tarnajo, po sprejetju direktive, pa bi bilo takšno tarnanje "neupravičeno".< /sarkazem > Skratka, najbolj ironično pri celotni zadevi se mi zdi to, da glede na trende ne bodo imeli nikomur sploh podaljšati delovnega časa. Tistim, ki sreča ne bo naklonjena in bodo pristali pri največjem slovenskem podjetju (beri: Zavodu za zaposlovanje), bo delovni čas ostal le granko-sladki spomin, pri marsikaterem podjetju (MLM, Hidria...) pa že sedaj uvajajo 36 (ali celo 32) urne delovnike, ker preprosto ni dovolj dela. Tako vsaj pravijo.
Sam se sicer ne bojim, da bo ta direktiva v tej obliki prišla skozi takšna in drugačna (ne)strokovna sita, tudi skozi tisto zadnje odločilno ne. Kljub temu pa nisem optimist. Pobuda se ne bo pozabila, najbrž se bodo vse vpletene strani srečale nekje na sredini. Recimo pri 55ki. Seveda bo v kompletu novih obveznosti delavca, tudi kupček dodatnih obveznosti za delodajalca. Na žalost slaba praksa kaže, da v takšnih primerih (kot da je bilo sploh kdaj kako drugače?!) delodajalci zlahka pozabijo na svoje dolžnosti, na pravice/dolžnosti delavcev pa nikakor. Vse v okviru družbeno sprejemljivega, kajne? Pa čeravno že zdavnaj izven zakonskih okvirjev...
Torej, 60 ur na teden? Podobno vprašanje, kot da bi mama Cankar vprašala ta malega: "Ivan, črna kava?" "Nein, danke Mama!"

Nakupovalna mrzlica ...

... ki te zlahka pogreje. Končno mi je uspelo na komp naložit slike z moje Motorole V3, ki že krepko kaže svojo dotrajanost in se ji le redko zljubi vzpostaviti povezavo z računalnikom. No, zadnjič je imela dober dan, ki sem ga izkoristil za dolpoteg fotk, ki sem jih v zadnjem času posnel.
Med njimi je tudi zgornji utrinek, ki sem ga pred kratkim ujel ob zapuščanju €parkovega parkirišča. Halo?! D?! In kaj je še vse izumetničenih vzklikov ogorčenja?! Do kam seže človeška nemarnost, indiferentnost, lenoba, oholost ali karkoli-že-to-je? Ne verjamem, da je problem v voziček-pubecu, ki ne vozi pravočasno aluminijsto žičnatih štirikolesnikov na svoje mesto in pusti, da se jih nabere (pre)dolga vrsta, ki sega čez polovico cestišča. Problem je seveda v vozekih, ki pustijo nakupovalne vozeke, kjer jim je pač najbolj priročno in najmanj naporno. Ker jim je, lahko mi verjamere, hud napor in neizmerna muka, peljati voziček nekaj metrov naprej (ali nazaj, odvisno od perspektive), do bolj primernega mesta. Ne, res je veliko bolj enostavno, "gurat" enega za drugim v tistega pred vašim. In zraven si peti prirejen stih tiste narodne - "o le naprej, o le naprej, dokler je še placa kej...". Le da je tokratni protagonist dogajanja nakupovalna "šajtrga", namesto barčice.
No, naslednji biser je kar iz UKC Maribor (bivša SBM). Še pomnite, tovariši? Ker zlomek, ki sem si ga nesrečno zvil, kar ni hotel dati miru in se pozdraviti tako kot treba, sem teti zdravnici zagnjavil za fizioterapijo. Hvala moji občutljivosti, ker je enkrat za spremembo bila terapija uspešna in sem koj za tem spet lahko utrjeval moje udobno telo na fuzbalskem igrišču. Zato sem seveda moral 14 dni obiskovati strica fizioterapevta in med čakanjem, da pridem na vrsto, sem si krajšal čas s kroženjem po čakalnici. In kaj uzrem? To:


Dvoje vrat, trije napisi. Problem? Jaz mislim da. Vsaj iz vidika emancipacije. Če že mentalno ne uspemo sprejeti unisex WCjev, s čemer (in s kateremi) v končni fazi ni nič narobe, potem bi lahko imeli vsi ali poseben vhod ali vsaj skupnega. Ne, tako imajo "moški" svoj vhod in tablo/napis, "ženke" in "invalidi" pa svojega - skupnega. Seveda, invalidi potrebujejo prilagojene sanitarije in posledično tudi svoj vhod. Se mi zdi normalno. Vendar se bojim, da večina podzavestno smatra ljudi s posebnimi potrebami za "one" in ne "nas". Kar je seveda problem. V kolikor je moje razmišljanje o tem verjetno, potem lahko tudi pomeni, da nekdo, ki uzre tak skupen napis na vratih WCja, nehote poveže in najde korelacijo v naslednjih elementih: ženske imajo isti vhod kot invalidi (torej so jih postavljalci oznak izenačili z invalidi), invalidi so hendikepirani, so "oni", torej so takšne tudi ženske. Verjamem, da je realnost daleč od napisanega ter da je to zgolj plod mojih blodenj, kot posledica utrujenosti od premnogih krogov po čakalnici. Mogoče sem samo jaz tisti, ki imam s tem probleme. Ampak takšna in podobna paranoidna razmišljanja, so se mi kljub vsemu vsilila, ob gledanju teh nesrečnih vhodov v prostore, kamor še cesar gre peš. Najbrž tudi cesarica.