Jarhizmi
Lasten peskovnik za obnavljanje, polnjenje in razkazovanje ega. Eni gredo v korak s časom, drugi mu sledimo z zamudo.
petek, 29. april 2011
Porsche 911 GT3 RS 4.0
Če še slučjano kdo išče darilo za Hanin 1. rojstni dan, mu lahko čisto potihem prišepnem in izdam njeno najbolj varovano, a hkrati vročo željo: Porsche 911 GT3 RS. Res si ga zelo močno in iskreno želi.
4000 ccm, 500 KM pri 8250 obratov, 3,8 sekunde do 100... in kaj je najboljše pri celotni zadevi? Niti 200.000 € ne stane!
Mar ni skromna naša prestolonaslednica?
nedelja, 10. april 2011
Eko
Zanimivo, da so (kao) ekološke stvari - hrana, gorivo, vrečke, karkolidrugegakarbremeniokoljenatakšenalidrugačennačin - na voljo zmeraj zgolj kot opcija. Dražja izbira - v veliki večini primerov, seveda. Obstaja nešteto predpisov, ki nam omejujejo našo kvazi svobodo (izbire) in nam točjo določajo kaj smemo ali ne, kaj moramo ali ne rabimo.
Le za ekološko, okolju prijazno nisem zasledil nikjer nobenega predpisa, ki bi določal, da je potrebno nekaj brez izjeme kupiti eko.
Zakaj ni nikjer predpisano, da se enostavno ne sme prodajati druhig oz. moramo kupovati le razgradljive vrečke (Sparove krompirjevke, ki se razgradijo na kompostu, recimo)? Vozila, ki imajo emisije CO2 pod točno določeno mejo (zaradi mene tudi hibride, čeprav se na tem mestu dodatno razveja eko zgodba na izdelavo in razgradnjo akumulatorjev)? Hrano, ki je pri in predelana na način, da ne obremenjuje okolja?
Zakajev o točno določenih primerih, ki bi jih bilo več kot modro urediti s predpisi, je prav toliko kot vicev o Chucku Norrisu.
A odgovor je najbrž enoznačen - $ (ali €, valuta niti ni važna, glavno, da je konvertibilna)!
Le za ekološko, okolju prijazno nisem zasledil nikjer nobenega predpisa, ki bi določal, da je potrebno nekaj brez izjeme kupiti eko.
Zakaj ni nikjer predpisano, da se enostavno ne sme prodajati druhig oz. moramo kupovati le razgradljive vrečke (Sparove krompirjevke, ki se razgradijo na kompostu, recimo)? Vozila, ki imajo emisije CO2 pod točno določeno mejo (zaradi mene tudi hibride, čeprav se na tem mestu dodatno razveja eko zgodba na izdelavo in razgradnjo akumulatorjev)? Hrano, ki je pri in predelana na način, da ne obremenjuje okolja?
Zakajev o točno določenih primerih, ki bi jih bilo več kot modro urediti s predpisi, je prav toliko kot vicev o Chucku Norrisu.
A odgovor je najbrž enoznačen - $ (ali €, valuta niti ni važna, glavno, da je konvertibilna)!
petek, 11. februar 2011
Svinjska zobna pasta
No, takšen je le okus. In ja, zobna pasta z okusom slanine v resnici obstaja. Verjamem, da nadaljnji komentar ni potreben.
Vir: Uncrate
ponedeljek, 31. januar 2011
Naši - vaši, beli - rdeči - črni, indijanci in kavbojci
Naj nekdo, ki o tem resnično kaj ve, saj kot kaže živim v nekem napačnem prepričanju, morda celo iluziji, spusti žarek razsvetlitve v mračnost moje zmote.
Naj bo tako ali drugače, drznil si bom malo pokomentirati, čeprav sem že ničkolikokrat sam pri sebi sklenil, da tega ne bom več počel, se kljub temu spustil na presneto tanek led in se najdel tega zarečenega kruha, ki ni ne bel ne črn, še najmanj pa mešan. Gre namreč za tole - komur se da brati zaplet v celoti beri tukaj - sicer pa kratek povzetek zadeve:
Jabolko spora je imenovanje tega g. Ribiča, pardon, g. Fišerja, za generalnega državnega tožilca. Ki je leta 1975 (ribil v kalnih vodah?) in podal obtožni predlog zoper neko gospo in dva duhovnika, ki so "želeli postaviti verski simbol in ohraniti spomin na mrtve" ali drugače " ... 1975. leta na kraju Na Vršah pod hribom Lajše nad Cerknim (je) dala postaviti 2,5 m visok spomenik v obliki križa v februarju 1944. leta tamkaj likvidiranim narodnim izdajalcem."No, ti mrtvi so sedaj "žrtve komunističnega nasilja", kot jih označujejo novodobniki (pa tudi kak bogaboječ starodobnik bi se našel) oz. "narodni izdajalci", kot jih je takrat označil Fišer.
Učili so nas, da je bil takratni kler bolj bele kot rdeče barve ter je z veseljem kolaboriral z okupatorjem. Kar mislim, da ni sporno. Kakor tudi ne, da je rdeča pest udarila marsikdaj tudi mimo belega lica. Da so v smislu revolucije, ki je potekala v duhu pozitivnih sprememb, bili povojni poboji vse prej kot častna dejanja, ter da je bilo takrat ubitih tudi nekaj (in vsekakor preveč) nedolžnih ljudi. To je več ali manj jasno. Koliko nedolžnih pa je bilo pobitih (ali še kaj hujšega) zaradi teh na hitro "pospravljenih" ljudi? Se je to že pozabilo? Ni več moderno o tem govoriti?
In zdaj so naenkrat (kolaboranti in ostali grešne ovčice) žrtve komunističnega nasilja?! Daj(te) no! Saj razumem, da je zgodovina ponavadi stvar interpretacije vladajoče elite (ter da jo pišejo zmagovalci), ampak "koji klinac" se zdaj spet grejo. Normalno, da so jih likvidirali po hiterm postopku, brez "odvečnih" sodnijskih ceremonij. In ja (še enkrat), seveda so jih skupili tudi nedolžni, "švicarji", takšni, ki z vojno niso imeli nikakršne povezave.
Bi se morali mar "igrati" Nürnberške procese? Postaviti pre-haški tribunal? Vsi vemo kako potekajo sojenja pred slednjim. Kako je bilo v Nürnbergu, pa najbrž tisti, ki jim je tematika dovolj blizu, prav tako vedo, da mariskdo ni dočakal konca sojenja. Zaradi tega ali onega vzroka.
Skratka, zmagovalcev že dolgo ni več, poraženci pa kot kaže tekmujejo za... koga ali kaj že?
Včasih ni bilo dileme - zavezniki, sile osi in Švica. Danes pa vsi trpajo švicarsko čokolado in Ricolo, so sami sebi zavezniki na skupni osi zla, ki je postala splošno "dobro". Amen.
torek, 9. november 2010
Ni mi bil...
... všeč. Izgled, namreč. In če že nič ne (na)pišem, lahko vsaj kao narišem. Če tako pogojno imenujemo menjavo predloge na kateri počiva blog.
Pika.
Pika.
Naročite se na:
Objave (Atom)